Franja

vega ženski spol log, loka, rodovitna ravnina, (obrežni) travnik; Kuba tobačni nasad; Čile rodoviten močvirnat svet

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

močvíren močvírnat swampy, swampish; marshy; boggy

močvírna ptica aquatic bird; wader
močvíren, močvírnat travnik swamp meadow
močvírna kokoš moorhen, marsh hen, rail
močvírna mrzlica marsh fever
močvírni plin marsh gas
močvírno področje marshy country, marshy areas pl, marshland
močvírna rastlina marsh plant

močvíren, močvírnat marécageux, palustre, bourbeux

močvirno rastlinje plantes marécageuses (ali paludéennes, uliginaires, uligineuses)
močvirni svet, teren terrain moški spol marécageux (ali palustre)

pré [pre] masculin travnik

pré marécageux močvirnat travnik
aller sur le pré (figuré) dvobojevati se
rester sur le pré biti premagan v dvoboju
sur le pré na teren(u) (dvoboja)

predel [é] moški spol (-a …) die Gegend, das Gebiet, die Zone (močvirnat Sumpfgebiet, obalni Uferzone, hribovski Berggebiet, ob južnem tečaju Südpolargebiet)
v višjih predelih in den Höhenlagen
… celih predelov Flächen-
(prečesavanje die Flächenfahndung, gradbeništvo, arhitektura sanacija die Flächensanierung)

re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.

svet² [é] moški spol (-a, ni množine) geografija zemljišče, področje: das Land (močvirnat Sumpfland); das Gelände (plazovit Lawinengelände); die -welt (alpski Alpenwelt, gorski Bergwelt)

terreno zemeljski, sveten

terreno m zemlja, teren, zemljišče; pokrajina; plast, formacija; področje
terreno montañoso gorata pokrajina
terreno pantanoso močvirnat svet
en este terreno (fig) v tem pogledu (področju)
descubrir terreno raziskovati teren
ganar terreno napredovati
minar el terreno (a) komu tla spodkopati
reconocer el terreno rekognoscirati teren
sé el terreno que piso (fig) se (že) spoznam tu

travnik moški spol (-a …) die Wiese (gnojeni Fettwiese, grbinasti Buckelwiese, kisli Sauerwiese, močvirnat Sumpfwiese, za sončenje Liegewiese)
gorski travnik (košenica) die Matte
vaški travnik der Anger
travniki množina Wiesen množina, das Wiesenland, das Dauergrünland

travnik samostalnik
(travnato zemljišče) ▸ rét, kaszálóDan se je nagibal proti večeru, nad travniki je visela gosta megla. ▸ A nap estébe hajlott, a rétek felett sűrű köd lebegett.
Tudi taborniki čedalje pogosteje gostujejo na njihovih travnikih. ▸ A cserkészek is egyre gyakrabban látogatják a rétjeiket.
Skupaj se podita po travniku in lovita miške. ▸ Együtt szaladgálnak a réten egerekre vadászva.
Paša na planinskih travnikih je trajala več tednov. ▸ A legeltetés a hegyi réteken több hétig tartott.

vlaž|en (-na, -no) feucht, in mrzel: feuchtkalt, [naßkalt] nasskalt; (močvirnat) moorig, [naß] nass; od megle: nebelfeucht

ἕλειος 2 (ἕλος) močvirnat, ki raste ali živi v močvirju.

ἑλώδης 2 (ἕλος, εἶδος) močviren, močvirnat.

λιμνώδης 2 (εἶδος, λίμνη) močviren, močvirnat; τὸ λιμνῶδες jezeru podobna narava.

πηλώδης 2 (εἶδος) glinast, ilovnat, blaten, močvirnat.

τελματώδης 2 (εἶδος) močviren, močvirnat.

τεναγώδης 2 (εἶδος) plitev, močvirnat.