Franja

iuvenīlis -e, adv. iuvenīliter (iuvenis)

1. mladeniški, mladosten: iuvenilis quaedam dicendi impunitas Ci., Hannibal iuveniliter exsultans Ci., ut in perfectum virum iuveniliter accrescatis Aug., iuveniles anni O., Sen. ph., aetas Eutr., Aug., aevum Sen. ph., caput, femur O., animi Iust., error Suet., ardor Q., redundantia Ci., suis semper iuvenilior annis O., sidus iuvenile nepotes O., laeta et iuvenilia lusi O. sem pel mladeniško vesele pesmi, adhuc iuvenile vagans Stat.

2. metaf. močen, silen: subiti praeceps iuvenile pericli Stat.

keen² [ki:n] pridevnik (keenly prislov)
oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen
pogovorno (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za
ameriško, pogovorno prima, brezhiben

to have a keen mind biti bistroumen
as keen as mustard zelo navdušen, vnet
I am not keen on it ni mi za to, ne da se mi tega
trgovina keen prices konkurenčne cene

krȅpak -pka -o, dol. krȅpkī -ā -ō, komp. krèpkijī -ā -ē in krȅpčī -ā -ē (ijek., ek.)
1. krepek, močen: krepak starac, šamar; pitati krepkim glasom
2. močen, krepčilen: -a juha, hrana; -i sokovi; -a krmiva agr. močna krmila

kúvetnī -ā -ō, nedol. kúvetan -tna -o močen, pri močeh, sposoben: nisam kuvetan da ti pomognem; ona se vratila iz bolnice sa zdravljem i kuvetnija nego ikad ranije

lively [láivli] pridevnik (lively prislov)
živahen, živ (razprava, barva, duh itd.); močen, vitalen (čustvo); razburljiv (čas); peneč (pijača); hiter, vesel; gibčen, prožen (žoga itd.)

to make things lively for s.o. podkuriti komu
lively hope trdno upanje

lusty [lʌ́sti] pridevnik (lustily prislov)
močan, krepak, čvrst, zdrav, energičen, živahen; bujen, močen, mogočen, korpulenten

maschio

A) m (pl. -chi)

1. samec

2. ekst. deček, moški; šalj. (spolno potenten) moški

3. tehn. navojno vrezilo

4. tečaj; pregelj

5. arhit. glavni stolp

B) agg. (m pl. -chi)

1. moški

2. ekst. močen, krepek

masculine¹ [mǽskjulin] pridevnik
moški; možat, močen; neženski (ženska)

slovnica masculine gender moški spol
masculine rhyme moška rima
masculine woman možača

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

massiccio

A) agg. (m pl. -ci)

1. masiven

2. trden, okoren, kompakten

3. pren. težek, okoren; hud:
spropositi massicci hude napake

4. močen, silen, stopnjevan:
si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi

B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv

massive [mǽsiv] pridevnik (massively prislov)
masiven; čist (kovina)
figurativno težak, čvrst, mogočen, okoren
mineralogija gost, masiven
psihologija močen, vztrajen

mighty¹ [máiti] pridevnik
močen, silen, mogočen
pogovorno velikanski, čudovit

bigh and mighty domišljav
a mighty swell velika živina
mighty works čudeži

mȍćan -ćna -o
1. močen: -i mišići; -a mašina
2. mogočen: moćan vladalac; svratio sam da te pitam šta ti treba sad kad si moćan
3. mogočen, velik: drveće s -im krošnjama

mògūć mogúća mogúće, dol. mògūćī -ā -ē
1. mogočen, močen: imao je -e roditelje
2. premožen, bogat: -e kuće peku po dva brava i prase
3. mogoč, možen: oružana borba protiv okupatora -a je; svi -i slučajevi

nervy [nə́:vi] pridevnik (nervily prislov)
prenapet, živčen
poetično žilav, močen
sleng hladnokrven, predrzen
sleng ki žre živce

nutrito agg.

1. hranjen, rejen:
ben nutrito dobro hranjen, močen
mal nutrito podhranjen

2. pren. močen:
una nutrita sparatoria močno streljanje

pithy [píɵi] pridevnik (pithily prislov)
jedrnat
figurativno energičen, močen

a pithy saying jedrnat izrek

poderoso agg. krepek, močen:
muscolatura poderosa krepko mišičevje

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

pòsiliti se pòsilīm se prevzeti se, postati silen, močen, mogočen, nasilen: srpska se je vojska posilila, a turska se prepanula vojska; nemojte se posiliti, iako ste novi glavar