croyance [krwajɑ̃s] féminin verovanje, vera; mnenje, naziranje, prepričanje; verjetnost, verodostojnost
contre toute croyance proti vsakemu pričakovanju
croyance en Dieu, à quelque chose vera v boga, v kaj
Zadetki iskanja
- dictamen moški spol mnenje, presoja; predpis; navdih
emitir un dictamen favorable ugodno se izraziti o - dictum množina dicta [díktəm, diktə] samostalnik
izrek, pregovor; mnenje; sodnikova izjava - dire1 [dir] masculin govorjenje; izjava, trditev; mnenje; juridique izpôved; poročilo
d'après, selon ses propres dires po njegovih lastnih besedah, njegovi lastni izjavi
dire d'experts strokovno mnenje
au dire des experts po mnenju strokovnjakov
leurs dires ne sont pas concordants njihove izjave se ne ujemajo
ne vous fiez pas aux dires de cet homme! ne zaupajte trditvam, izjavam tega človeka! - doctrine [dɔktrin] féminin nauk, veda, doktrina, mnenje
doctrine fausse, politique napačna; politična doktrina - dogma -atis, f (gr. δόγμα) filozofsko stališče, mnenje, pravilo, filozofski nauk, dogma: Ci., Mart., Iuv. — Heterocl. acc. sg. dogmam: Lab. ap. Prisc.
- doxy2 [dɔ́ksi] samostalnik
domačno mnenje, teorija, nauk - Erachten, das, presoja, mnenje, sodba; meines Erachtens po mojem mnenju
- estimate2 [éstimit] samostalnik
ocena, cenitev; mnenje
množina proračun
the Estimates državni proračun
supplementary estimates dodatni krediti
to form estimate oceniti, presoditi - estimation [estiméišən] samostalnik
spoštovanje, čislanje; cenitev, ocena, mnenje, sodba
to hold (ali have) in estimation ceniti, spoštovati
to grow out of estimation zgubiti ugled
in my estimation po moji oceni, po mojem mnenju - exīstimātiō (starejše exīstumātiō) -ōnis, f (exīstimāre, exīstumāre) „cenitev“, od tod
1. mnenje, misel, sodba: Ap., quod ad praetoris existimationem adtinet Ci., existimatio hominum Ci. ali omnium Ci., C. javno mnenje, non illa tacita existimatio, … sed vehemens … populi Romani iudicium Ci. (iudicium je krepkejša soznačnica), non est tibi his solis utendum existimationibus ac iudiciis Ci. ep., existimatio populi Ci., vulgi C., existimatio communis omnibus est L. o tem lahko sodi vsakdo, kakor hoče, non militis de imperatore existimationem esse L. ne pristoji vojaku soditi o … , vestra est existimatio L. o tem gre sodba vam, dictum ullum factumve eius existimatione aliqua laesisse Suet. s kako lahko grajo, clandestinae existimationes Plin. iun.
2. dober glas, dobro ime, sloves, poštenje: Corn., Suet., quibus litteris existimatio C. Verris laederetur Ci., habet existimationem multo sudore conlectam Ci., existimationem offendere Ci., perdere, oppugnare Ci. ep., eius existimatio agitur N. gre za njegovo dobro ime, opulentissimo regno praeposuit bonam existimationem N., nullum detrimentum existimationis fecit N. njegova čast ni nič trpela; occ. (za)up = kredit: homini … sine honore, sine existumatione, sine censu Ci., ad debitorum tuendam existimationem C. - extimātiō -ōnis, f (extimāre, sinkop. soobl. = exīstimāre) mnenje: Cael.
- feeling2 [fí:liŋ] samostalnik
otip; občutek; tipanje; sočutje; vtis; mnenje
množina čustva; občutljivost; slutnja; razpoloženje
good feeling prijaznost
ill feeling sovražnost
to hurt s.o.'s feelings prizadeti koga
feeling(s) ran high ljudje so bili razburjeni - fètva ž (t. fetva, ar.) dial.
1. mnenje
2. razsodba, rešitev velikega muftija o verskem vprašanju - giudizio m (pl. -zi)
1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje
2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje
3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek
4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne - gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala
à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati - Gutachten, das, (-s, -) ekspertiza, mnenje (izvedenca), atest; ein Gutachten einholen dobiti izvedensko mnenje
- Gutdünken, das, presoja, mnenje; nach Gutdünken/nach eigenem Gutdünken po lastni presoji
- habitus2 -ūs, m (habēre)
I.
1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).
2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.
3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —
II. metaf.
1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.
2.
a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.
3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.
4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci. - idea [aidíə] samostalnik
ideja, misel, duševna predstava, pojem; zamisel, zasnova, načrt; smoter, namen; mnenje
glasba tema
filozofija prapodoba
the Idea absolutna ideja, absolutnost
in idea v duhu, v mislih
the idea of such a thing!; ali the (very) idea!; ali what an idea! pomisli, kaj takega!, kakšna neumnost!
what's the (big) idea? kaj naj to pomeni?, kakšna neumnost je spet to?
it is my idea that moje mnenje je, da
the idea is namen stvari je
that's the idea! tako je!, za to gre!
the young idea otroška pamet
the idea entered my mind prišlo mi je na misel
to form an idea of ustvariti si mnenje o, predstavljati si kaj
to get ideas into one's head vtepsti si kaj v glavo
to get the idea of razumeti kaj
to have no idea of ne imeti pojma o čem
to strike a new idea skreniti na drugo pot