Franja

stagnancy [stǽgnənsi] samostalnik
mirovanje, nepremičnost, neodtekanje, zastajanje (vode brez odtoka), zastoj
figurativno, ekonomija mrtvilo; stagnacija; počasnost, lenobnost; nekaj, kar stagnira

stanca f

1. mirovanje (plime, poplave)

2. pog. mirovanje ognjenika

standstill [stǽndstil]

1. samostalnik
zastoj, mrtva točka; prenehanje; mirovanje

at a standstill v zastoju, na mrtvi točki
to come (to bring) to a standstill ustaviti se, priti (privesti) na mrtvo točko, v zastoj

2. pridevnik
mirujoč, stacionaren

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

statisme [statism] masculin statično stanje, statičnost; mirovanje, uravnoteženost

stērigmos -ī, m (tuj. στηριγμός) mirno stanje, mirovanje kakega planeta (premičnice) (čisto lat. lux statīva): stativa lux est, quam sterigmon illi vocant, sine cursu iugis et prolixa lux stellaeque fluor et ignitus liquor Ap.

stick² [stik] samostalnik
zabod, vbod, sunek; mirovanje, obtičanje; vzrok zaviranja, odlašanja; adhezija; lepljiva snov

Stille, die, (-, ohne Plural) tišina, (Ruhe) mir; [Schiffahrt] Schifffahrt (Windstille) brezvetrje, tišina; Medizin mirovanje; in der Stille na tihem; in aller Stille čisto natihem

Stillhalten, das, mirovanje; odlog plačil

stillstand [stílstænd]

1. samostalnik
zastoj, mirovanje, prenehanje, ustavitev

2. neprehodni glagol
geologija ne se spremeniti

Stillstand, der, mirovanje; mirujoče stanje; zastoj; Stillstand der Rechtspflege Recht mirovanje postopka; ein Stillstand tritt ein ustavi se; zum Stillstand bringen (za)ustaviti; zum Stillstand kommen (za)ustaviti se

stop¹ [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora

without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton

stoppage [stɔ́pidž] samostalnik
ustavitev; zamašitev; zadrževanje, bivanje; zapreka, ovira, (prometni) zastoj; blokiranje; prekinitev, ustavljanje, mirovanje; odbitek (od plače), odtegljaj
pravno aretacija (potnika); ustavitev plačil
medicina zaprtje, zamašitev (organa)

suspensión ženski spol obešenje; odlog; prekinitev, ustavitev; odstavitev; mirovanje; neodločnost; začudenje; emulzija

suspensión de las garantías (constitucionales) nagli sod, ukinitev ustavnih pravic
suspensión de hostilidades premirje, ustavitev sovražnosti
suspensión de pagos ustavitev plačil
suspensión de los negocios zastoj v poslih
suspensión de la pena odlog kazni
suspensión a resorte vzmeti
suspensión de trabajo ustavitev dela

anémie [anemi] féminin slabokrvnost, malokrvnost; commerce mirovanje v poslih, v kupčijah, nazadovanje

Bettruhe, die, mirovanje v postelji, ležanje

Hirnstille, die, Medizin mirovanje možganov, možganska tišina

Knospenruhe, die, mirovanje brstov

Winterruhe, die, Tierkunde zimsko mirovanje

brst moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der [Sproß] Spross, (popek) die Knospe (končni Endknospe, zarodni Brutknospe); gradbeništvo, arhitektura die Krabbe
mirovanje brstov agronomija in vrtnarstvo die Knospenruhe
poln brstov knospig