Franja

mitemente avv. blago, milo, prizanesljivo

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

sāpō -ōnis, m (iz *səib, prim. lat. sēbum loj; po PLIN. je beseda kelt., vendar je bila verjetno izposojena iz germ.) mílo pri Galcih, lasno mazilo, lasna krema (pomada): PLIN., MART.

sàpūn -úna m (it. sapone, gr. sapoûni) milo: sapun za pranje; katranski, toaletni sapun; sapun za brijanje

săpún -uri n milo

savon [savɔ̃] masculin milo; figuré, familier nahrulitev, graja, ukor; figuré nos

bulle féminin, eau féminin de savon milni mehurček, milnica
pain masculin de savon kos mila
savon à barbe, à raser milo za britje
savon en poudre, liquide, de toilette milo v prahu, tekoče, toaletno
donner, passer un savon à quelqu'un (figuré) ozmerjati, nahruliti, ukoriti koga
recevoir un bon savon dobiti ukor, grajo, biti nahruljen, ozmerjan, grajan

schonend milo, obzirno, pazljivo

Seife, die, (-, -n) milo; grüne Seife mazavo milo

soap [sóup]

1. samostalnik
milo
ameriško, sleng denar (za podkupovanje)
kratka oblika za soap opera

a cake of soap kos mila
household soap gospodinjsko milo
shaving soap milo za britje
soft soap mehko milo, figurativno laskanje, prilizovanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namiliti (kaj), prati (kaj) z milom; namiliti se

to soap o.s. namiliti se
to soap s.o. down figurativno pošteno koga ošteti
to soap the ways pogovorno zravnati (zgladiti) poti

soavemente avv. prijetno, ljubko, milo

suāvis -e (prim. skr. svādúḥ slasten, svādaḥ slast, svádati [on] dela kaj slastno, prijetno, [on] začinja, svádatē slastno je, diši, gr. ἡδύς, dor. ἁδύς [iz *σƑαδύς] sladek, ἁνδάνω ugajam, ἥδομαι veselim se, lat. suādeō, lit. sū́dyti začinjati, soliti, got. sūts = stvnem. swuozi, suozi = nem. süß)

1.
a) (za zunanje čute) sladek, ljubek, prijeten, mičen, mikaven, privlačen, mil, očarljiv: odor Ci., odores, herba, herbae V., sopor, spiritus unguenti, flores Lucr., res H., suavior color, suaviores aquae Plin., vina, quae vetustatem ferunt, sunt suavissima Ci., suavis cantatio, cantus Pl., sonus Enn., accentus Q., vox Gell., anima Ph.
b) (o jedeh) slasten: cibus V., cibi Plin. iun., mergi H.

2. metaf. za notranji čut in duševno zaznavanje prijeten, ljubezniv, sladek, mil, blag: homo Enn., Pl., (iron.) Ter., homines, poëta, vita, lux, mores Ci., amicitia Lucr., sermo suavior H., amor suavissimus Pl.; suave est z inf.: rem servare suavest Pl., tibi porro ut non sit suave vivere Ter., suave (sc. est) … magnum spectare laborem Lucr., mihi suavissimum est tuae memoriae dare operam Caelius in Ci. ep. — Adv. suāviter

1. za zunanje čute ljubko, prijetno, mikavno, privlačno, očarljivo, milo: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., odor suaviter gravis Plin.; v superl.: suavissime et peritissime legere Plin. iun.; nam. suaviter pesn. adv. acc. n. sg. suāve: suave olens V., Cat., suave rubens V., suave resonare H., suave sonans Aug.

2. metaf. notranjemu čutu, duhu prijetno, ljubko, v slast, ugodno, veselo, z veseljem: suaviter dicere, loqui Ci., secunda suaviter meminerimus Ci. z veseljem, quid agis, dulcissime rerum? (odgovor:) suaviter, ut nunc est H., vivere suaviter, suavius H., epistula suaviter scripta, litterae suavissime scriptae Ci. ep.

suppliant, e [süplijɑ̃, t] adjectif milo, ponižno proseč; masculin, féminin prosilec, -lka

supplier [süplije] verbe transitif milo, ponižno prositi, moledovati

supplier quelqu'un àgenoux na kolenih koga prositi
je te supplie de te taire, de changer de conduite nujno te prosim, da molčiš, da spremeniš svoje vedenje

ла́гідно присл., blágo prisl., néžno prisl., mílo prisl.

ласка́во присл., ljubeznívo prisl., blágo prisl., néžno prisl., mílo prisl.

мыло n milo; pene (na konju);
вся лошадь в мыле konj je ves spenjen

adjurer [adžüre] verbe transitif rotiti, milo prositi, zaklinjati

je t'adjure de dire la verité rotim te, da poveš resnico

anflehen rotiti, milo prositi

barrel-soap [bǽrəlsoup] samostalnik
zeleno mehko milo

come back neprehodni glagol
vrniti se
pogovorno plačati milo za drago
ameriško, sleng odvrniti