Franja

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

tóna tonelada f

na tone por toneladas
bruto registrska tona tonelada de arqueo (ali de registro) bruto
metrska tona tonelada métrica (de arqueo), tonelada metro (= m/³ 1000 l)

tráčen (-čna -o) adj. di nastro, a nastro:
tračni meter metro a nastro
metal. tračno jeklo moietta
tračni transporter trasportatore a nastro
tračna žaga sega a nastro
tračna zavora freno a nastro

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

vêrz (-a) m

1. lit. verso:
rimani, prosti verzi versi rimati, sciolti
metrum, ritem verza il metro, il ritmo del verso
akatalektični, hiperkatalektični verz verso acatalettico, ipercatalettico
akcentuacijski (naglasni)
verz verso accentuativo
silabični (zlogovni)
verz verso sillabico
drama, roman v verzih dramma, romanzo in versi

2. pl. verzi (pesem) poesia, rime

vozóvnica billet moški spol , ticket moški spol

brezplačna vozovnica (železn.) carte ženski spol de circulation gratuite
letalska (ladijska, železniška) vozovnica billet d'avion (de bateau, de train ali de chemin de fer)
enosmerna vozovnica billet d'aller
povratna vozovnica billet (d')aller et retour
vozovnica za krožno potovanje billet circulaire
vozovnica za avtobus (za metro) ticket d'autobus (de métro)
kupiti vozovnico za (Pariz) prendre un billet pour (Paris)

želéznica railway, ZDA railroad

električna cestna želéznica electric street railway
enotirna (dvotirna) želéznica single-track (double-track) railway
jamska želéznica pit railway
nadzemeljska želéznica overhead railway, ZDA elevated railroad
lokalna želéznica local line
podzemeljska želéznica underground railway, underground; VB tube; (v Parizu, Leningradu itd.) metro; ZDA subway, subway railroad
ozkotirna želéznica narrow-gauge railway
želéznica z zobato tračnico rack railway, cog railway, ZDA rack (ali cog) railroad
viseča želéznica suspended railway
žična želéznica funicular, funicular railway, cable railway
potnik z želéznico rail passenger
potovanje z želéznico railway journey
potovati z želéznico to travel by train, to travel by rail
poslati po želéznici to send by rail, ZDA to send by railroad

želéznica chemin moški spol de fer, voie ženski spol ferrée

cestna železnica tramway moški spol, familiarno tram moški spol
električna železnica chemin de fer électrique
enotirna (dvotirna) železnica chemin de fer à voie unique (à double voie)
gorska železnica chemin de fer de montagne
industrijska železnica chemin de fer industriel
jamska, rudniška železnica chemin de fer minier (ali d'exploitation minière)
krožna železnica chemin de fer de ceinture
normalnotirna železnica chemin de fer à voie normale
ozkotirna železnica chemin de fer à voie étroite, decauville moški spol, familiarno tortillard moški spol
podzemeljska železnica chemin de fer souterrain, (chemin de fer) métropolitain moški spol, familiarno métro moški spol
stranska železnica chemin de fer d'intérêt local, chemin de fer vicinat, embranchement moški spol
železnica na zobatih tračnicah chemin de fer à crémaillère
žična železnica chemin de fer funiculaire
peljati se z železnico aller en chemin

želéznica ferrocarril m

cestna železnica tranvía m
konjska cestna železnica tranvía de sangre
voznik (sprevodnik) cestne železnice conductor (cobrador m) de tranvía
postajališče cestne železnice parada f del tranvía
električna (gorska, lokalna, krožna, konjska) železnica ferrocarril eléctrico (de montaña, local, de circunvalación, de tracción animal)
jamska (rudniška) železnica ferrocaril m minero, vía f de mina
podzemejska železnica ferrocarril subterráneo (ali metropolitano ali metro m)
nadcestna železnica metropolitano m aéreo, ferrocarril aéreo
mestna železnica ferrocarril metropolitano, ferrocarril urbano, fam metro m
ozkotirna železnica ferrocarril de vía estrecha, A ferrocarril de trocha angosta
enotirna (dvotirna, večtirna) železnica ferrocarril de una vía (de dos vías, de varias vías)
poljska (stranska) železnica ferrocarril portátil (vecinal ali secundario)
železnica z zobatimi tračnicami ferrocarril de cremallera

želéznica -e ž., залізни́ця -і ж.

• podzémna želéznica метро́