Franja

štoparic|a [ó] ženski spol (-e …) die Stoppuhr
meriti s štoparico stoppen

štoparica samostalnik
(vrsta ure) ▸ stopper, stopperóra

štopa|ti¹ [ó] (-m) (meriti s štoparico) stoppen

temperatúra temperature

maksimalna temperatúra maximum temperature
srednja letna temperatúra mean annual temperature
povprečna temperatúra mean temperature
variacija, variiranje temperatúre variation in temperature
uravnavanje temperatúre (klimatizacija) air-conditioning
merjenje temperatúre measuring the temperature, (telesne) taking someone's temperature
stalnost, stanovitnost temperatúre temperature stability, constancy
odvisen od temperatúre dependent on (ali responsive to) temperature
krivulja temperatúre temperature curve
normalna temperatúra normal temperature
sprememba temperatúre change in temperature
dvig temperatúre rise in temperature
padec temperatúre drop in temperature, (nagel) slump (ali sudden drop) in temperature
pri temperatúri pod ničlo at sub-zero temperature
meriti komu temperatúro to take someone's temperature
imeti (zvišano) temperatúro (= imeti vročino) to have (ali to run) a temperature
temperatúra je padla na -5°C the temperature has dropped to minus 5 degrees centigrade
temperatúra se je dvignila the temperature has risen

temperatúra température ženski spol

krivulja temperature courbe ženski spol de température
merjenje temperature mesure ženski spol de la température
padec temperature chute ženski spol (ali abaissement moški spol) de la température
povišanje temperature hausse ženski spol de température, élévation ženski spol (ali augmentation ženski spol) de la température
imeti temperaturo (medicina) avoir (ali faire) de la température
imeti zvišano temperaturo avoir de la fièvre
meriti si temperaturo prendre sa température

temperatúra (-e) f

1. temperatura:
temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
meriti temperaturo misurare la temperatura
segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
absolutna temperatura temperatura assoluta
strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
kritična temperatura temperatura critica
maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
temperatura okolja temperatura ambiente
temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
vreliščna temperatura temperatura di ebollizione

2. pog. febbre, temperatura:
bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre

3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso

4. muz. accordatura temperata

temperatúra temperatura f

povišanje (nazadovanje, padec, menjavanje, krivulja) temperature elevación f ali aumento m (descenso m, descenso m brusco, cambio m, curva f) de temperatura
merjenje temperature medición f de la temperatura
imeti temperaturo (med) estar calenturiento
imeti visoko temperaturo tener mucha temperatura
meriti temepraturo medir la temperatura

termométer (-tra) m (toplomer) termometro:
termometer kaže minus deset stopinj il termometro segna dieci (gradi) sotto zero
meriti temperaturo s termometrom misurare la febbre col termometro
živosrebrni termometer termometro a mercurio
maksimalni, minimalni termometer termometro a massima, a minima
teh. tekočinski, uporovni termometer termometro a liquido, a resistenza

usmerjen [é] (-a, -o)

1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm

2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören

3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen

utríp pulse; throb; beat

priprava za merjenje utrípov pulsimeter
število utrípov na minuto pulse rate
meriti komu utríp to take (ali to feel) someone's pulse
naj vam merim utríp! let me take (ali feel) your pulse!

vat|el moški spol (-la …) die Elle
dolg en vatel ellenlang
na vate ellenweise
figurativno meriti vse z istim vatom alles nach der gleichen Elle messen
meriti z lastnim vatom den eigenen Maßstab anlegen

vátel (stara dolžinska mera = 1,18 m) aune ženski spol

dolžina enega vatla longueur ženski spol d'une aune (ali aunée)
meriti na vatle mesurer à l'aune, auner

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

vátel (83 cm) vara f (de medir)

dolg en vatel de una vara de largo
meriti na vatle (pri prodaji) varear, (blago) anear

vibrácija (-e) f vibrazione:
meriti vibracije misurare le vibrazioni

visóko prislov high; highly

biti visóko cenjen to be highly esteemed
visóko leteti (figurativno, biti častihlepen) to fly high, to aim high, to have high aspirations
visóko nositi glavo (figurativno) to hold (ali to carry) one's head high
sonce je visóko nad obzorjem the sun is high above the horizon
visóko igrati to play high
visóko meriti, ciljati to aim high
visóko péti to sing high

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

zaslúga (-e) f merito, benemerenza:
odlikovanje za civilne in vojaške zasluge onorificenza per meriti civili e di guerra
zasluge za uspeh imajo vsi sodelavci la riuscita torna a merito di tutti i collaboratori
največ po njegovi zaslugi smo v odločilni tekmi zmagali anzitutto per merito suo abbiamo vinto la partita decisiva