Franja

Zadetki iskanja

  • vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
    1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
    2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
    3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
    4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
    5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti
  • менструа́ція ж., menstruácija -e ž., perílo -a s.
  • регулы f pl. menstruacija, mesečna čišča
  • aciklič|en (-na, -no) azyklisch
    aciklične spojine kemija acyclische/ azyklische/aliphatische Verbindungen
    aciklična menstruacija medicina azyklische Menstruation
  • cōsa f

    1. stvar, reč:
    cosa da mangiare jestvina, živilo
    per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
    per prima cosa najprej; kot prvo
    sopra ogni cosa nadvse
    credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
    una cosa di tre ore približno tri ure
    avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
    essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
    fra le altre cose med drugim
    le cose menstruacija
    la cosa pubblica država

    2. stvar; predmet:
    cose di grande valore dragocenosti
    le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
    le proprie cose oprava, imetje

    3. pog. onè (ženska oseba)

    4. stvar; zadeva; dogodek:
    le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
    è cosa fatta zadeva je rešena
    cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
    cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
    sono cose che capitano tudi to se dogaja

    5. beseda; izjava:
    dire cose di fuoco izreči hude besede
    tante cose! vse najboljše! čestitamo!

    6. problem; posel; zadeva:
    interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

    7. (v funkciji raznih zaimkov)
    una cosa nuova nekaj novega
    questa cosa to
    nessuna cosa nič
    qualunque cosa karkoli
    facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
    che cosa fai? kaj delaš?
    cosa dici! česa mi ne poveš!
    cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno
  • cvȉjet m, mest. u cvijètu, mn. cvjȅtovi (ijek.), cvêt m, mest. u cvétu, mn. cvȅtovi (ek.)
    1. cvet: muški, ženski cvijet; sumporni, vinski cvijet; bijeli cvijet, beli cvet med. beli tok, levkoreja; ženski (crveni) cvijet menstruacija; u cvijetu mladosti
    2. cvetica: vodeni cvijet zool. navadna enodnevnica; carev cvijet bot. kamilica; božji cvijet bot. pljučnica; nebeski cvijet bot. perunika
    3. bela lisa na glavi živali: cvijet na čelu vola, konja, kobile
    4. lasni vrtinec na temenu
    5. cvijet društva elita; cvijet od brašna najfinejša moka
  • fluor -ōris, m (fluere)

    1. struja, tok: aqua ad fluorem prona Arn.; sanguinis fl. Arn., P. F. krvotok; v pl.: Aus. amnium fluores Ap.; poseb. kot medic. t. t.: fluor sanguis (= sanguinis) Cael. menstrui fluores Aug. menstruacija, mesečno perilo, mesečna čišča, fluor ventris Cels., Pall. ali samo fluor (npr. fluore aeger) Cels. driska.
  • genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

    1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

    2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.
  • menstruacijski ciklus stalna zveza
    (menstruacija; mesečno perilo) ▸ menstruációs ciklus
    Sopomenke: menstrualni ciklus, mesečni ciklus
  • menstrualni ciklus stalna zveza
    (menstruacija; mesečno perilo) ▸ menstruációs ciklus
    Sopomenke: menstruacijski ciklus, mesečni ciklus
  • mesečni ciklus stalna zveza
    (menstruacija; mesečno perilo) ▸ havi ciklus
    Sopomenke: menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus
  • período moški spol doba, obdobje; perioda

    período de lluvias deževna doba
    período (menstrual) menstruacija
  • prōfluvium -iī, n (prōfluere) pritekanje, privrevanje: sanguinis Lucr., Col., Aur., alvi Col. ali ventris Eutr. in samo profluvium Cels. driska, diareja, lijavica, sračka, mulierum ali genitale Plin. mesečno perilo, menstruacija, geniturae Plin. izguba semena, spermatoreja, semenotok; v pl.: profluvia sanguinis Arn., profluvia alba feminarum Plin.
  • purgación ženski spol medicina odvajanje; čiščenje; medicina čišča

    purgación menstrual menstruacija
    purgaciones pl med kapavica, triper
  • pūrgātiō -ōnis, f (pūrgāre)

    1.
    a) čiščenje, trebljenje, iztrebljanje: cloacarum Traianus ap. Plin. iun.; alvi Ci., v stiku tudi samo purgatio Ca., Ci., Cels. odvajanje, izločanje, driska, „črevočiščenje“, menstrua Plin. mesečno čiščenje (žensk), mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija.
    b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: ferri Th. Prisc.

    2. meton. purgationes čistila, odvajalna sredstva, odvajala, dristíla: gravissime aegrotasti, inedia et purgationibus et vi ipsius morbi consumptus es Ci. ep.

    3. metaf.
    a) opravičevanje, opravičenje, opravičilo, opravičba: peccati Ter., ignoratio purgatio debet videri Ci.
    b) popravek, pojasnilo: decreti cuiuspiam Gell.
    c) nabožno, versko očiščevanje, sprava: Fest., caedis Plin.
  • retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

    à mon retour ob moji vrnitvi
    en retour de (kot povračilo, v zameno)za
    par retour du courrier z obratno pošto
    sans retour védno, nepovračljivo
    sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
    avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
    retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
    retour de jeunesse druga mladost
    retour d'une lettre vrnitev pisma
    retour offensif (militaire) protiofenziva
    retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
    retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
    retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
    retour de conscience očitki vesti
    retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
    retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
    âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
    billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
    frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
    un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
    match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
    avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
    il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
    donner de retour nazaj dati (denar)
    être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
    de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
    être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
    étre sur le retour de l'âge začeti se starati
    l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
    payer de retour vračati (čustvo)
    payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
    prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
    répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
    à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi
  • ricorso m

    1. zatekanje; uporaba:
    fare ricorso a zateči se k, uporabiti
    fare ricorso alla violenza uporabiti silo

    2. pravo pritožba

    3. redno ponavljanje, vračanje

    4.
    ricorsi pog. menstruacija, mesečna čišča
  • semana ženski spol teden; tedenska plača

    semana blanca (trg) beli teden (razprodaja)
    semana inglesa angleški teden, konec tedna, vikend
    semana próxima (pasada) prihodnji (pretekli) teden
    la Semana Santa véliki teden
    la mala semana (pop) menstruacija
    tres veces por semana trikrat na teden
    entre semana med tednom
    cobrar la semana dobiti tedensko mezdo
    la semana que no tenga viernes (fig) nikoli, o svetem nikoli
  • Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
    an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
    auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
    bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
    bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
    für: Tag für Tag dan za dnem;
    in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
    über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
    um: Tag um Tag dan za dnem;
    unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
    von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
    zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano
  • teta s Krvavca frazem
    neformalno (menstruacija) približek prevedkamikulás, piros betűs ünnep