Franja

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

mete¹ [mi:t] samostalnik
(tudi množina) meja, mejnik

pravno metes and bounds meje
figurativno to know one's metes and bounds poznati mero, ne prekoračiti meje

milestone [máilstoun] samostalnik
miljnik
figurativno mejnik

mojón moški spol mejni kamen, mejnik; kažipot; kup

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

omedášiti omèdāšīm, omèditi òmedīm omejiti, potegniti mejo, postaviti mejnike, mejnik

rázdvōj -oja m
1. ločitev, razhod: ne smemo podjarivati vatru razdora, razdvoja
2. razmejitveno znamenje, mejnik: razdvoj između dviju njiva

term¹ [tə:m] samostalnik
termin, strokoven izraz; beseda, izraz
množina izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja
trgovina plačilni rok, čas dospelosti menice
množina določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi
britanska angleščina kvartal, plačilni dan, termin za plačanje
pravno zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema)
britanska angleščina, univerza trimesečje, trimester; semester
matematika člen
logika pojem
medicina, zastarelo menstruacija
zastarelo mejnik, mejni kamen
geografija skrajna, končna črta ali točka

at term ob določenem terminu
for a term of three years za dobo treh let
in plain terms odkrito, naravnost
on strained terms v napetih odnosih
on easy terms v prijateljskih odnosih
on any terms s katerimikoli pogoji
not on any terms pod nobenimi pogoji, za nobeno ceno
in terms of praise s pohvalnimi besedami
term of office čas službovanja
contradiction in terms protislovje
inclusive terms skupaj s postrežbo, z razsvetijavo
reasonable terms pametne, sprejemljive cene
terms of delivery ekonomija dobavni pogoji
short-term transaction kratkoročna transakcija
technical term strokoven izraz
to be on good (bad) terms with s.o. biti s kom v dobrih (slabih) odnosih
to be on (familiar) terms with s.o. biti prijatelj s kom
to be not on terms with ne imeti odnosov z
to be not on speaking terms with s.o. ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s kom
his terms are very high njegove cene so zelo visoke
what are your terms? kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?
to bring s.o. to terms naložiti komu svoje pogoje
to come to terms popustiti, odnehati
to make terms, to come to terms with s.o. pogoditi se, sporazumeti se s kom
to set a term to s.o. staviti komu termin
to speak in flattering terms of laskavo se izražati o

tērmine¹ m

1. meja; mejnik

2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok

3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca

4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu

5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)

7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog

8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...

terminus [tə́:minəs; -siz, -minai] samostalnik (množina terminuses, termini)
konec, kraj, cilj
železnica končna postaja; glavna, odhodna postaja; meja, mejnik kamen (steber), mejnik

terminus ad quem, terminus a quo končna, zašetna točka (diskusije, razdobja itd.)

terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

4. metaf. (večinoma v pl.)
a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.

umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.

zábjel m (ijek.), zábel m (ek.) mejnik

Zeigeranschlag, der, Technik mejnik

грань f meja, mejnik; brušena ploskev; brušenje

ȃnta ž (madž. hant) kup prsti kot mejnik na polju

arcātūra -ae, f (arca) štirioglat mejnik: Cass.

bȁba ž
1. sleme, greda, na kateri slone škarniki
2. babica pri klepalniku
3. prednji sedelni glavič
4. kamen mejnik
5. konfin, odrivač
6. kup gramoza
7. dial. vrsta sladice ob slavi

spessimetro m tehn. ploščati mejnik, kontrolnik