Franja

mâjka ž
1. mati: rođena, prava, sirotinjska majka; biti komu prava majka; gledaj -u, uzmi ćerku
2. časna majka častita mati, redovnica, nuna
3. majka božja
4. došao da otme imanje od naše djece, ali ga neće majci uživati toda prav gotovo ga ne bo užival

mamá ženski spol mama, mati

mámă -e f mama, mati
□ mamă vitregă mačeha

mamma

A) f

1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

2. pren. mati

B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!

mamma² -ae, f (indoev. *māmā [redupliciran lahko izgovorljivi zlog *mā oz. *ma, prim. skr. mā, dor. μᾶ; zlog *mā (ma) je tudi osnova za tvorbo indoev. *ma-Hter-]; prim. perz. māmā, mām mati = gr. μᾶ, μαῖα, lat. mamma, gr. μάμμη, μάμμα mama, mati, let. mãma, lit. mamà) mama, v otroškem govoru = mati: Varr. ap. Non., Pl., iratus mammae lallare recusas Pers., mammas atque tatas habeat Afra Mart.

mater [méita] samostalnik
britanska angleščina, sleng mati

mater familias hišna gospodinja

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

materèšina ž, materètina ž ekspr. mati

matrīx -īcis, f (māter) mati, za vzrejo in razplod

1. žival za pleme, plemenska žival, plemeníca (npr. krava, ovca): Varr., Col., tudi o perutnini: Col.

2. metaf.
a) (o ženah) roditeljica, začetnica (rodu), pramati: Eva m. generis feminei Tert.
b) deblo, iz katerega rastejo veje: Suet.
c) maternica, materino telo: Plin., Sen. rh., Veg.
d) matica, matična knjiga, javni zapisek (zaznamek): Tert.
e) mati = vzrok, vir, izvor: omnium praeceptorum, m. et origo cunctorum Tert.

mère¹ [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

mère (abeille) matica (pri čebelah)
mère abbesse mati opatinja
mère adoptive adoptivna mati
mère de douleur (religion) žalostna mati božja
mère de famille družinska mati
mère nourrice krušna mati, rednica
mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
belle-mère tašča, mačeha
conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
fête féminin des mères materinski dan
grand-mère stara mati, babica
idée féminin mère osnovna, glavna ideja
langue féminin mère matični jezik
maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
montagne féminin mère gorski sklop
première mère pramati
il l'a rendue mère zanosila je z njim
devenir mère postati mati, zanositi
l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh

mother¹ [mʌ́ðə] samostalnik
mati; mati prednica (v samostanu)
arhaično, medicina histerija

artiflcial mother inkubator
mother earth mati zemlja
pogovorno to kiss mother earth pasti
Mother's Day materinski dan
every mother's son vsak človek
mother country domovina
necessity is the mother of invention sila kola lomi
zoologija Mother Carey's chicken viharnica (ptica)
Mother Hubbard široka, ohlapna ženska obleka
kemija mother liquor (ali liquid) lužna usedlina
mother lode glavna rudna žila
botanika mother of thousands vrsta divjega lanu

Mutter¹, die, (-, Mütter) mati (tudi figurativ), mama; werdende Mutter bodoča mamica; leibliche Mutter rodna mati; wie bei Müttern kot doma

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

parent [pɛ́ərənt] samostalnik
roditelj, oče, mati; prednik, praoče, pramati
množina starši
figurativno vir, izvor

parent craft matična ladja
ekonomija parent bank (enterprise) matična banka (podjetje)
parent frequencies primarne frekvence
parent plant matična rastlina
geologija parent rock prvotna rudnata kamnina
parent form prvotna oblika

prōcreātrīx -īcis, f (fem. k prōcreātor) rodníca, roditeljica, (pra)mati, začetnica, početnica: metaf.: p. artium philosophia Ci.

ròditēljka ž roditeljica, mati

venter¹ [véntə] samostalnik
anatomija trebušna votlina, trebuh
pravno materino telo, mati

he has a son by another venter ima enega sina od neke druge ženske

ма́ма -и ж., máma -e ž., máti mátere ž.

матка f (vulg.) mati; gospo« dinja; matica, samica (živalska); maternica; sadika; (mor.) matična ladja

матушка f (zast.) mati, mamica; mati (nagovor za nuno, popovo ženo);
матушка Русь, матушка-Волга, матушка земля (kadar govori kdo o najdražjem);
матушки свёты! za božjo voljo!, moj bog!