Franja

mortārium -iī, n (gl. morētum)

1. možnar: Pl., Ca., Col., aereum, plumbeum, lapideum Plin.

2. posoda za malto, maltárka, mortnica: Plin., Vitr.; meton. malta, mort: Vitr.

3. možnarju podobna luknja ali kotanja okoli drevesa: Pall.

Mörtel, der, (-s, -) malta

mortero moški spol malta

mortier² [-tje] masculin malta

crépi masculin de mortier omet iz malte

plaster¹ [plá:stə] samostalnik
mavec
medicina obliž, ovitek
arhitektura malta, štukatura, omet, belež

plaster of Paris mavec, bela sadra
mustard-plaster gorčični ovitek

Putz, der, (-es, ohne Plural)

1. (Mörtel) omet, malta

2. ([Zierat] Zierrat) okrasje, lišp

3. (Putzen) pospravljanje, čiščenje Putz machen začeti prepir; auf den Putz hauen noreti

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

slád malta f

pripravljanje slada preparación f de la malta

Speis¹, der, (-es, ohne Plural) Baukunst, Architektur malta

Speise, die, (-, -n) jed; (Nahrung) hrana; (Mörtel) malta

žbȕka ž malta, omet: cementna, gruba, plemenita žbuka; utičnica na žbuci, pod žbukom nadometna, podometna vtičnica

замазка f zamaz(ka), kit, malta; zamazan je, zamašitev, kitanje

Ма́льта -ти ж., Málta -e ž.

раствор m

1. širina, odprtina;

2. raztopina; malta

coulis [kuli] masculin precejena juha; redka malta

vent masculin coulis prepih

escayola ženski spol gips, mavec; marijino steklo; štuk, sadrena malta

vaciar en escayola napraviti mavčni odlitek

Gipsmörtel, der, mavčna malta

grout² [graut]

1. samostalnik
redka malta

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
z malto (se) vezati

intriso m

1. testo; otrobi

2. gradb. sadrena malta, štuk