Franja

колебать, колебнуть (za)majati, (za)gibati, zganiti; (za)zibati; (pren.) (o)majati;
к. основы государства omajati temelje države;

колива́ти -ва́ю недок., níhati -am nedov., majáti májem nedov.

колыхать, колыхнуть (za)zibati, (za)majati, (za)gugati

пошатывать stresati, majati;

хита́ти -та́ю недок., gúgati -am nedov., níhati -am nedov., majáti májem nedov.

шатать, шатнуть (za)majati;

ballare

A) v. intr. (pres. ballo)

1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami

2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati

bambalear(se) majati se, gugati se, zibati se, opotekati se

barcollare v. intr. (pres. barcōllo)

1. opotekati se

2. pren. izgubljati trdnost, majati se:
il trono barcolla prestol se maje

batr̀gati (se) -ām (se)
1. ekspr. krevsati: mrak osvaja sve više, a mi batrgamo umorni drumom utrujeni krevsamo po cesti
2. težko se pri hoji premikati naprej, hoditi s težkimi koraki: vukli su se ljudi polako, batrgali su se u snijegu držeći jedan drugoga pod ruku
3. težkó gibati: batrgao bi jedva jezikom
4. ekspr. zibati se, majati se: po brijegu batrgala se kola
5. ekspr. plesati: prsti Gabike sneno batrgaju po dirkama
6. premetavati se, nemirno se premikati: na postelji se do nje batrga i kmeči taj neželjeni potomak
7. ekspr. mučiti se, dajati se: hajde u zavičajnu opštinu, općinu, neka se ona batrga i nateže sa svojom pastorčadi

branler [brɑ̃le] verbe transitif majati z, tresti; verbe intransitif majati se; biti nestabilen

branler la tête majati, tresti z glavo
branler les bras kriliti z rokami
cette dent, cette chaise branle ta zob, ta stol se maje
branler au, dans le manche majati se v ročaju, držaju, figuré imeti omajan položaj
le ministère branle dans le manche ministrstvo se maje

bröckeln drobiti se, Fels: krušiti se; figurativ Front: popuščati, majati se

chalouper [-pe] verbe intransitif majati se, gugati se

chanceler [šɑ̃sle] verbe intransitif opotekati se, (za)majati se, omahovati

claudicō (clōdicō) -āre -āvī (iz claudō² podaljšana obl.)

1. šepati, hrom biti: Col., Suet., Iust., graviter claudicans ex vulnere ob rem publ. accepto Ci., genu percusso cl. O.; pesn.: claudicat nisus pennarum Lucr., claudicat axis mundi Lucr.

2. pren. omahovati, na slabih nogah (na slabem) biti, majati se, slabo urejen biti, ne držati: totaque res vacillat et claudicat Ci., verentur, ne... amicitia quasi claudicare videatur Ci., nec in ullo officio claudicare Ci., claudicat ingenium Lucr., in comoedia claudicamus Q. smo na slabem, fructus claudicat in pedamentis Col., statuerunt melius esse ingressu regem quam imperio regnum claudicare Iust.; poseb. o govoru: si quid in nostra oratione claudicat Ci., nihil curtum, nihil claudicans Ci.; o verznem metrumu: claudicat hic versus Cl.

cócati côcām (se) ekspr. majati se, gugati (se), racati: cocati se idući

cojear šepati; majati se; napačno ravnati

cojear del mismo pie imeti isto napako

collabāscō -ere pasti hoteti, majati se, omahovati; le pren.: si res labat, itidem amici collabascunt Pl.

contonearse majati se (pri hoji)

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.