Franja

venganza ženski spol maščevanje, maščevalnost

clamar venganza zahtevati maščevanje
deseo de venganza maščevalnost

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku

vengeance [vɑ̃žɑ̃s] féminin maščevanje, maščevalnost

faire quelque chose par vengeance napraviti kaj iz maščevalnosti
crier, demander vengeance vpiti po maščevanju
cela crie vengeance to vpije do neba
tirer vengeance de quelqu'un; exercer sa vengeance sur maščevati se nad kom

Vergeltung, die, povračilo, povrnitev; (Rache) maščevanje; Vergeltung üben für maščevati se za

vindicación ženski spol zadoščenje, maščevanje; terjatev

vindicātiō -ōnis, f (vindicāre)

1. kot jur. t.t. prisvojitev, prisvajanje česa, poseb. kake pravice, pravna zahteva, tudi lastninska zahteva ali lastninska tožba, vindikácija: bonorum Traianus ap. Plin. iun., Dig., servitutis (služnostne pravice) Icti., pignoris (zastavne pravice) Icti.

2. metaf. branjenje, obramba pravice, odbijanje, odvračanje, kaznovanje, maščevanje kake krivice, obramba v sili, silobran: vindicatio est per quam vim et contumeliam defendendo aut ulciscendo propulsamus a nobis et a nostris … et per quam peccata punimus Ci.

vindicta -ae, f (vindicāre)

1. osvoboditev, rešitev, obramba: mors una vindicta est L., vindicta invisae huius vitae L. rešitev od … , v. libertatis L., Vell., vindictae quisque favete suae O.

2. meton. osvoboditvena (osvobodilna) palica, palica osvoboditve, s katero se je pretor dotaknil sužnja pri osvobajanju: Pers., Plin. iun., Icti. idr., istoc verbo vindictam para Pl. = osvobodi me s to besedo, si neque censu neque vindictā neque testamento liber factus est Ci., ter vindicta quaterque imposita H., quos vindictā patronus non liberaverit T.

3. kazen: Plin., Petr., Iuv. idr., legis vindicta severae O., quod tamen admissum, quae sit vindicta, docebo O., facilis vindicta Ph.; occ. maščevanje: Artabanus … cupidine vindictae inardescere T., nec dilata foret vindicta O.

wrath [rɔ:ɵ ameriško ræɵ] samostalnik
srd, jeza, besnost, gnev; kazen, maščevanje

slow to wrath ki se ne razjezi hitro
to be wrath against (ali with) biti jezen na

месть f maščevanje

мщение n maščevanje

отместка f povračilo (hudega s hudim), maščevanje;
в отместку iz maščevanja

отмщение n (cksl.) maščevanje

по́мста -и ж., maščevánje -a s.

Blutrache, die, krvno maščevanje

Racheplan, der, maščevalni načrt, načrt za maščevanje

vendetta [vendétə] samostalnik
krvno maščevanje, vendeta (zlasti na Korziki)

vendetta [vɑ̃dɛta] féminin krvno maščevanje

vindicō (vendicō) -āre -āvī -ātum (vindex; gl. to slovo)

1. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, pripisati (pripisovati) si; z dat., poseb. sibi: Val. Max., Sen. ph., Q., Iust. idr., ceterarum rerum, quae sunt in oratore, partem aliquam sibi quisque vindicat Ci., prospera omnes sibi vindicant, adversa uni imputantur T., Africa Punicum malum cognomine sibi vindicat Plin., hoc volumen … Pythagorae pertinax fama antiquitatusque vindicant Plin.; brez dat.: non nobis solum nati sumus ortusque nostri partem vindicat patria Ci., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N.; s predik. acc.: Homerum … Clii suum vindicant Ci.; prim.: omnia pro suis vindicare Ci., civitas eam laudem pro sua vindicat Ci.; pesn.: (sc. Iuppiter) vindicat antiquam faciem O. si nadene (vzame zase) zopet prejšnjo podobo; nam. dat. acc. s praep. ad: victoriae maiore parte ad se vindicatā L., ad se sui belli vindicare decus L.; pesn. z inf.: vindicat hoc Pharius dextrā gestare satelles Lucan.

2.
a) sodno (pred sodiščem) (pri)lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj kot last, od sodnika zahtevati prisoditev česa ali koga, zahtevati osebno svobodo za člana rodbine (ki se mu ta krati), (pred sodiščem) zahtevati osvoboditev člana družine (tak pravni postopek je bil povezan s simboličnimi dejanji: sporne stvari se je s palico ob izrekanju slovesnega besedila dotaknil najprej tožnik, za njim pa še toženec): ni iudicatum facit aut quis endo eo in iure vindicit (gl. opombo spodaj) Tab. XII ap. Gell., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L., ut … vindicari puellam in posterum diem pateretur L. da se ji prisodi svoboda, da se osvobodi, profecti (sc. stranki) simul in agrum de quo litigabatur, terrae aliquid ex eo, uti unam glebam, in ius in urbem ad praetorem deferrent et in ea gleba, tamquam in toto agro, vindicarent Gell. (prim. vindiciae 2.); z dostavkom in libertatem: me vindicantem sponsam in libertatem L.; pren.: agerent tecum lege primum Pythagorei omnes atque Democritii ceterique in iure vindicarent physici Ci.
b) metaf. sploh osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati), starejše oteti (otevati, otimati); z dostavkom in libertatem: vindicare se (vindicare Galliam) in libertatem C., privatus in libertatem rem publicam vindicavit Ci., ex dominatu Ti. Gracchi in libertatem rem publicam vindicare Ci., ut patriam ex servitute in libertatem vindicaret N.; brez dostavka in libertatem: Plin., Vell. idr., ut se aliquando ac suos vindicaret Ci., dura ad saxa revinctum vindicat Alcides O., me nulla excusatio vindicat labore Ci., familiam ab interitu vindicare Ci., sed ab hoc necessitate vos fortuna egregie vindicat L., naves vindicavit a periculo Auct. b. Alx., se ex suspicione tanti sceleris … vindicavit Ci. rešil (opral) se je suma … , se ad aliquem vindicare svoji obveznosti do koga zadostiti (zadoščati, zadoščevati, zadostovati), izpolniti (izpolnjevati) svojo obveznost do koga: ut se aliquando ad suos vindicaret Ci.; abs.: mare vindicatum Vell., laudem absolutus vindicatusque est Plin. iun. (o obtožencu); tudi = pridrž(ev)ati (si): locum praecipuum sibi inter amicos vindicare Plin. iun.; occ. braniti koga (kaj) proti čemu, pred kom (čim), zoper kaj, obraniti koga (kaj) česa, pred kom, čim, ubraniti koga, kaj, (za)ščititi koga, kaj, (ob)varovati koga česa, pred kom, čim: tanta universae Galliae consensio fuit libertatis vindicandae C., potentiam Chrysogoni non modo infirmari, verum etiam vindicari oportere Ci., nihil nobis relictum est, nisi quod armis vindicarimus L., rusticis … partem cibariorum per hiemem vindicare Col. ohraniti; nav. s praep. ab: Varr. idr., nos a verberibus, ab unco, a crucis terrore vindicabunt? Ci., vindicare pecuniam a tributis Ci., aliquem a miseriis morte Ci., laudem summorum oratorum ab oblivione hominum Ci., terram a populationibus Cu., vindicatae ab iniuriis magistratum provinciae Vell., capillum putant … a canitie vindicari, si … Plin., salis natura … corpora … defuncta etiam a putrescendi tabo vindicans Plin.; s samim abl.: ad vindicandam maximis periculis rem publicam Vell.

3.
a) (za krivico, storjeno rodu) napovedati ali zahtevati krvno maščevanje, s kaznijo nastopiti proti komu, kaznovati, naložiti (nalagati) komu pokoro: credis te satis esse vindicatum? Mart.; brezos.: fateor … in cives militesque esse severe et vehementer vindicatum Ci., in quos eo gravius Caesar vindicandum statuit C., nisi vindicatum (sc. fuerit) in noxios S., vindicandum in eos, qui hosti prodidere rem publicam non manu neque vi, … verum quaestionibus S.; abs.: nisi vos vindicatis Ci., populum hortari ad vindicandum S.
b) metaf. vindicare aliquid kaznovati kaj, redko = prepovedati (prepovedovati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati): maleficia, peculatum, scelera Ci., peccata L., ut quaeque res turpissima, sic maturissime vindicanda est Ci., improborum consensio omni supplicio vindicanda est Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci. prepovedana, facinus … fortasse adhuc in nullo vindicatum Ci., omnia, quae vindicaris in altero, tibi ipsi vehementer fugienda sunt Ci. kar karaš, urbium damna principis munificentia vindicat Vell. preprečuje = poravna(va); occ. maščevati: qui necem Crassi vindicet, ultor erit O., vindicare crudelitatem Ci., sociorum (objektni gen.) iniurias L., iniurias suas manu (s silo) S., offensas vindicet ense suas O., mortem alicuius Plin., caedem patris, scelus Iust., torus vindicatus Sen. tr. (s smrtjo prešuštnika), vindicabitis vos (sc. Germanicum) T.; vindicare se de (ab) aliquo maščevati se nad kom ali komu: se de fortuna praefationibus Plin. iun., me ab illo … vindicare Sen. ph.; v pass.: quantā saevitiā opus erat, ut Sulla de Mario vindicaretur Fl.

Opomba: Star. in prvotna soobl. po 3. konjugaciji vindicit: Tab. XII ap. Gell.

zlòpāmtiti -īm pomniti krivico, kovati maščevanje

bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

à bas prix poceni
à voix basse tiho, potihem
au bas bout (de) na spodnjem koncu
au bas automobilisme vsaj, najmanj
en bas âge v nežni starosti
en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
Chambre féminin basse Spodnja zbornica
coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
marée féminin basse oseka
messe féminin basse tiha maša
la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
basses cartes féminin pluriel nizke karte
basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
bas peuple nižje ljudstvo
basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
basses terres féminin pluriel nižave
le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
la Basse Carniole Dolenjska
basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
avoir la vue basse biti kratkoviden
faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
le jour est bas dan gre h kraju