Franja

Zadetki iskanja

  • mask1 [ma:sk, mæsk] samostalnik
    maska, krinka; varovalna maska (dihalna, dimna itd.); zakrinkanec, našemljenec; maškeradna obleka
    figurativno preobleka, pretveza
    arhitektura groteskna glava (ornament)
    vojska kamuflaža

    to throw off one's mask razkrinkati se, pokazati pravo barvo
    under the mask of pod krinko česa
    to wear a mask skrivati svoje namene ali čustva
    death-mask posmrtna maska
  • Maske, die, (-, -n) maska (tudi Technik, Sport), krinka, preobleka; Mensch: maska, maškara; unter der Maske (der Freundschaft) pod krinko (prijateljstva); die Maske fallen lassen sneti masko ( tudi figurativ )
  • Maskenkostüm, das, maska
  • masque [ma:sk] samostalnik
    gledališče, zgodovina maska (gledališka predstava); maškarada
  • masque [mask] masculin maska, krinka; figuré varljiv videz, varljivo vedenje; médecine obrazna obveza; militaire kamuflažna mreža, maska; figuré poteze obraza, obraz

    masque anesthésique maska za anesteziranje
    masque antipoussière maska proti prabu
    masque d'apiculteur, à domino, d'escrime, mortuaire, prolecteur čebelarska maska, polmaska, maska za mečevanje, posmrtna, zaščitna maska
    masque à gaz protiplinska maska
    masque à oxygène, respiratoire kisikova maska
    (médecine) masque de gaze maska iz gaze
    masques de carnaval, de mardi gras pustne maske, maškare
    arracher, ôter le masque à quelqu'un (figuré) komu sneti masko, razkrinkati koga
    lever, feter le masque (figuré) odvreči masko
  • màškara ž (it. maschera)
    1. maska, krinka: pod tom -om ne bih ga slutila, kao ni vraga u popovskoj halji
    2. maškara, šema: ceri mi se kao maškara
  • nalíčje s
    1. maska, krinka, obrazina
    2. veo, koprena, duvak:
    nevesta z -em
    3. slika, vanjština, spoljašnjost: evropsko naličje mesta
  • nalíčnica ž maska, krinka, obrazina kod plinske maske, kod gasmaske: naličnica in filter maske
  • oblíčje s
    1. lice: videti svoje obličje v ogledalu; zbrisati kaj z -a zemlje; iz -a v obličje
    lice u lice
    2. krinka, obrazina, maska
    3. v obličje komu kaj povedati skresati komu što u brk
  • ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

    I.

    1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

    2. metaf.
    a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
    b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

    3. meton.
    a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
    b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
    c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik.

    II.

    1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

    2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

    3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

    Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.
  • Pappnase, die, nos iz papirja, maska
  • persōna -ae, f

    1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

    2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

    3. metaf.
    a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
    b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
    c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.
  • plášč m
    1. plašt, kabanica: dežni plašč
    kišna kabanica; vojaški plašč
    šinjel; mašni plašč
    kazula, misnica
    2. krinka, maska: pod -em človekoljubja
    3. omotač, plašt: plašč valja, stožca
    4. guma: avtomobilski plašč
    5. plašt: plašč pri plaščarjih
    6. obračati plašč po vetru okretati opakliju prema vjetru (vet-), okrenuti japundže onuda otkud vjetar duva
  • rebozo zastrtje obraza; maska; hinavstvo; prikritje

    de rebozo skrivaj, kradoma
    sin rebozo odkrito, naravnost, brez ovinkov
  • screen1 [skri:n] samostalnik
    zaslon, ekran, platno v kinu; film; zaslon pri peči, španska stena; zavesa (dima, megle); maska; grobo sito, rešeto; vetrobran (tudi avtomobilizem)
    mreža na vratih ali na oknu proti muham, komarjem ipd., rešetka
    figurativno zaščita
    arhaično pregrada
    medicina rentgenski zaslon
    navtika spremljevalno varstvo; magnetski ali električni izolator
    vojska maskiranje, kamuflaža, zastrtje
    sleng denarnica

    under the screen of night pod okriljem noči
    the screen kino
    screen actor filmski igralec
    fire-screen zaslon pri peči (kaminu)
    folding screen zložljiv zaslon
    optical screen fotografija zaslonka
    screen play scenarij
    screen writer pisec scenarija
    sand-screen sito za pesek
    to bring to the screen filmsko snemati
    to put up (on) a screen of indifference figurativno skriti se pod brezbrižno masko
  • šéma ž (bav. schemen "maska")
    1. maska, krabulja, krinka, obrazina, larva: pustna šema
    pokladna maska; v -o oblečen
    2. budala, šašavac, bena, blekan: ti šema šemasta
  • tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

    1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

    2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.
  • veil1 [véil] samostalnik
    koprena, tančica, (žalni) pajčolan
    figurativno krinka, maska, pretveza, plašč, zaščita, koprena
    anatomija mehkonebni jeziček; lahka hripavost

    beyond the veil figurativno po smrti, v onstranskem življenju
    under the veil of dark pod okriljem (zaščito) teme
    under the veil of friendship pod krinko prijateljstva
    let us draw a veil over what followed potegnimo kopreno čez to, kar je sledilo
    to take the veil iti v samostan, postati redovnica (nuna)
  • Verkleidung, die, preobleka; maska; Technik obloga
  • visor, vizor [váizə]

    1. samostalnik
    zgodovina vizir, naličnik (premični del šlema, ki se nadene na obraz); ščitnik, senčnik pri čepici; avtomobilski ščitnik proti soncu; (ženska) maska, krinka (tudi figurativno)

    2. prehodni glagol
    maskirati, zakriti (z vizirjem)