Franja

могти́ мо́жу недок., môči mórem nedov., bíti v stanju sem - - nedov.

мочь² moči;
сколько могу kolikor morem;
как живёте-можете? kako se imate?, kako je z vašim zdravjem?;
не мбжет быть! nemogoče!

суметь uspeti, (z)moči

abâtardir [abatardir] verbe transitif povzročiti izgubo moči, častnosti; spriditi

s'abâtardir spriditi se, izroditi se, izvreči se, degenerirati

acabado dokončan, dovršen; (zdravje) pokvarjen, onemogel, slab, brez moči

producto acabado končni izdelek
acabado de pintar sveže po-, pre-barvan

alicaído hromih peruti; brez moči, slaboten; brez poguma

anémique [-mik] adjectif slabokrven, anemičen; figuré brez moči, nemočen

angustiae -ārum, f, redko sg. angustia -ae, f (angustus)

1.
a) krajevno: ožina, ozkost, tesnost, stisnjenost: medium spatium per angustiam scissum S. fr., loci angustia Plin., erat enim (Corinthus) posita in angustiis atque in faucibus Graeciae Ci., angustiae fretorum Ci., maris N., itineris C., Cu., itinerum Ci., T., viarum L., loci S., locorum N., Cu., tabellarum Q.; abs. = soteska ali pl. soteske: C., L. idr., Italia coacta in angustias S. ap. Serv. ozko stisnjena; pren.: angustia conclusae orationis Ci. ozke meje govora, me ex hoc, ut ita dicam, campo aequitatis ad istas verborum angustias... revocas Ci. z odprtih poljan... v zavite ožine..., quantis ex angustiis oratorem educere ausus es Ci. z ozkega območja, epistolaris angustia Hier. skop obseg.
b) pren. časovno: kratkost, kratek čas: angustiae temporis Ci., L., hae angustiae, quas natura nobis ad vivendum dedit Ci., angustia temporis Ap., Eccl.

2. pren.
a) pomanjkanje, nepremožnost, revnost, siromašnost, ubožnost, skope moči: angustiae pecuniae Ci. ep., aerarii, rei familiaris Ci., rei frumentariae C., stipendii, fortunae T., paupertas et angustia rerum T., paternas ei angustias esse T. da je po očetu reven, ex meis angustiis sustento illius tenuitatem Ci. filius in Ci. ep. ob svojih skopih močeh, sive in affluentia rerum sive in angustia Aug.; angustiae spiritūs Ci. ali samo ang. Plin. Val. težko dihanje, angustiae urinae Plin. zaprta voda.
b) zadrega sila, potreba, nuja, težave: in angustias adduci Ci., in tot rerum angustiis Ci., cum in his angustiis res esset C., inclusus angustiis iuris L., angustiae petitionis Ci. za potegovanje za službo neugodne razmere, verebantur angustias Ci. zadrege zaradi potrebnega števila glasov.
c) nespametnost, neumnost, ozkosrčnost: (hoc) non capiunt angustiae pectoris tui Ci., cuius animus tantis angustiis invidiae continentur Corn.

animula -ae, f (demin. anima)

1. dušica = ljuba duša ali (v slabem pomenu) zlobna duša: in unius mulierculae animula si iactura facta est Servius Sulpicius in Ci. ep., elicere animulas noxias Amm. zlobne duhove.

2. nekaj življenja, nekaj življenjske moči: tuae litterae mihi quidquam quasi animulae instillarunt Ci. ep. je moje življenjske moči (živce) zopet nekoliko okrepilo.

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

atone [atɔn] adjectif medel; brezizrazen (oči); brez moči; nepoudarjen (zlog)

attaquable [atakabl] adjectif ki ga je moči napasti; izpodbiten (mnenje)

ausgebrannt figurativ izčrpan, na koncu moči

bàhtati bȁšćēm
I. ekspr. lomastiti: bahtati nogama; bahtao je niz obalu
II. bahtati se mučiti se, truditi se s čim, napenjati svoje moči: danas je štošta pronađeno o čemu su se već stari narodi bahtali

bàktati bȁkćēm
I.
1. ekspr. lomastiti: ko bakće oko kuće
2. brneti, ropotati, bučati: mašina poče baktati
II. baktati se mučiti se, napenjati svoje moči: oko ovih su se pitanja baktali i još se jednako bakću stručni ljudi; čula sam da on neće biti poslanik i da se bambadava bakće i lomi

barn-door [bá:ndɔ́:] samostalnik
skedenjska vrata
figurativno tarča, ki je ni moči zgrešiti

barn-door fowl domača perutnina
he cannot hit a barn-door je slab strelec
as big as a barn-door velikanski

bèsīlan -lna -o nemočen, brez moči

Bettnässer, der, človek, ki moči v posteljo, er ist ein Bettnässer moči posteljo

bèzmoćan -o nemočen, slab, brez moči

circumnavigable [sə:kəmnǽvigəbl] pridevnik
ki ga je moči obpluti, objadrati