Franja

ruisselant, e [rɥislɑ̃, t] adjectif curljajoč, cedečse; moker

il est ruisselant de sueur znoj teče od njega
ruisselant de larmes ves v solzah

saturate¹ [sǽččərit] pridevnik
kemija nasičen; prežet; zmočen, premočen, moker; (o barvah) poln, močan, čist

saturate compound (solution) nasičena spojina (raztopina)

slobbery [slɔ́bəri] pridevnik
slinav, slinast; vlažen, močviren; moker (od poljubov)
figurativno nenaravno, pretirano čustven, solzavo sentimentalen

sloppy [slɔ́pi] pridevnik (sloppily prislov)
moker; poln luž (o cesti); umazan
figurativno vodén, plehek, priskuten (o hrani)
figurativno nemaren, površen, nesistematičen, skrpucán (o delu); osladno, solzavo sentimentalen

to use sloppy English govoriti zanikrno angleščino

sopping [sɔ́piŋ] pridevnik
premočen, moker (za ožeti)

sopping wet popolnoma premočen

spewy [spjú:i] pridevnik
moker, brozgast

splashy [splǽši] pridevnik (splashily prislov)
pljuskajoč, štrcajoč; oškropljen, moker, blaten, umazan; lisast, marogast
pogovorno pozornost zbujajoč, senzacionalen

spongy [spʌ́ndži] pridevnik (spongily prislov)
gobast gobnat, porozen, luknjičav; rahel, elastičen, ki se da stisniti; vlažen, moker (tla, zemlja); deževen
figurativno zabuhel, mehak

sūdō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *su̯oidō- in *su̯eides- potiti se; prim. skr. svídyati, svḗdatē poti se, gr. ἱδρώς in ἶδος pôt, znoj, gr. ἱδρώω in ῑ̓δίω potim se, lat. sūdor [iz **su̯oidōs,], let. swiêdri [pl.] pôt, svīdu, svīst, svīstu potiti se, stvnem. sweiz = nem. Schweiß, nem. schwitzen)

I. intr.

1. potiti se, znojiti se: Pl., Varr., Cels., Col., Sen. ph. idr., (sc. Antonius) sudat, pallet Ci., cum Cumis Apollo (Apolonov kip) sudavit Ci., senatui nuntiatum est … deorum sudasse simulacra Ci., hic (sc. equus) vel ad … maxima campi sudabit spatia V. bo poteč se hitel, inlacrimat templis ebur aeraque (bronasti kipi) sudant V. (to je veljalo za neugodno predznamenje), multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit H., navis … iuvenum sudantibus acta lacertis O., in montem sudantes conscendimus Petr.

2. metaf.
a) mezeti kaj iz česa, po čem, moker, vlažen biti od česa, kaj kapljati od česa, preplavljen biti s čim, kaj hlapeti, izhlapevati iz česa ipd.; z abl.: Enn. ap. Non., Lucr., Sil., Mart. idr., scuta duo sanguine sudasse L., totiens sudarit sanguine litus? V., sudant humore lacunae V. hlapi se dvigajo iz morskih plitvin, cum humore continuo Cumanus Apollo sudaret Fl.
b) pesn. (o tekočini, vlagi sami) (iz)cediti se, (iz)mezeti iz česa, izločiti (izločati) se, prodreti (prodirati) na dan (plan) iz česa: odorato sudantia ligno balsama V., dulcis odoratis humor sudavit ab uvis Sil., per agros iam sponte sudent inriguae spirantia balsama venae Cl.

3. potiti se, znojiti se = truditi se s čim, ukvarjati se s čim, ubadati se s čim, zelo si prizadevati za kaj, (marljivo) delati na čem, pri čem, (na)mučiti se pri čem, ob čem ipd.: sudabis satis, si … Ter., sudandum est iis pro communibus commodis Ci., vides sudare me iam dudum laborantem Ci. ep., ipsi sudabunt, si di volunt Ci. znojili se bodo = naj se znojijo = vroče jim bo = naj jim bo vroče, quom ille diceret se sine causa sudare Ci. (dvoumno, v pravem in pren. pomenu), has meus ad metas sudet oportet equus Pr., sub ingenti gaudet sudare pharetra Stat., in mancipii redhibitione sudare Q.; pesn. z inf.: ferrea sudant claustra remoliri Stat.; brezos.: ad supervacua sudatur Sen. ph. —

II. trans.

1. izpotiti, izznojiti, poteč se da(ja)ti od (iz) sebe, izločiti (izločati, izločevati): durae quercus sudabunt … mella V., sudata ligno terra O., hae (sc. arbores) balsama sudant Iust., ut … virgulae balsama … sudarent Hier., nemora … ubi tura balsamaque sudantur T., hoc (sc. oleum) tibi sudavit baca Venafri Mart., monstra … credita sunt … in Sardinia scuta duo sanguinem sudasse Val. Max., et (sc. Iesus) sudavit sanguinem Aug. je krvavi pot potil.

2. preznojiti, s potom zmočiti: vestis sudata Q.

3. meton. tako rekoč v potu svojega obraza = s trudom narediti (delati), napraviti, izdelati (izdelovati), opraviti (opravljati), urediti (urejati): proelium Prud.; najpogosteje v pt. pf.: multoque labore Cyclopum sudatum thoraca capit Sil., sudatus labor Sil., zona manibus sudata Serenae Cl.

tränenreich figurativ moker

trempé, e [trɑ̃pe] adjectif na-, po-, pre-, zmočen; moker; kaljen (železo); razredčen (vino); figuré prežet (de z); energičen, trden (značaj)

pain masculin trempé namočen kruh
acier masculin trempé kaljeno jeklo
vêtements masculin pluriel trempés premočena obleka
visage masculin trempé de larmes od solz oblit obraz
trempé jusqu'aux os premočen do kosti (od dežja)
trempé de sueur ves oblit, moker od znoja, oznojen
trempé comme une soupe popolnoma premočen

tropfnaß, tropfnass moker, neožet

ud -ă (-zi, -de) adj.

1. moker, premočen, razmočen, vlažen

2.
□ ochi uzi solzne oči

3.
□ ud de sudoare (pre)poten

ūdus 3 (skrč. iz uvidus) vlažen, moker, mokroten, navlažen, namočen: argilla H., Tiberinides udae O., vere madent udo terrae O., villi V., lora H., uda pomaria rivis H. s potoki namakani, uda Lyaeo tempora H., apium H. sočna, hladnosveža; enalaga: udae vocis iter V. = udum vocis iter.

ūlīginōsus 3 (ūlīgō) poln vlage (mokrote), moker, mokroten, vlažen, močviren, močvirnat: ager, locus Varr., terra Plin., campi Col., viscera Arn. vodenično.

umido

A) agg. vlažen; moker:
bolla a umido mokri žig
clima umido vlažno podnebje

B) m

1. (umidità) vlaga

2. kulin. paradižnikova omaka:
carne in umido meso v paradižnikovi omaki

ūvidus 3 (iz *ougu̯idus : ūvēre; indoev. kor. *ūgu̯ē- biti moker, mokriti; prim. skr. ukśati [on] škropi, ukṣán- bik, got. aùhsa = stvnem. ohso = nem. Ochse, gr. ὑγρός vlažen, lat. ūmeō, ūdus, ūvor)

1. moker, vlažen (naspr. āridus): Pl., Varr. ap. Non. idr., vestimenta H., locus aspergine uvidus desilientis aquae O., rura uvida aquis O. ali uvida terra Col. ali uvidum Tibur H. dobro napojen (-a, -o), Menalcas V. od rose moker, (p)orošen, Iuppiter uvidus austris V. ob jugu dežeči, gemma palmitis O. lepek, lepljiv, poma uvidiora Tert. sočnejše; pren.: verba Gell. vodene, puhle.

2. occ. opit, napit, napojen, pijan, vinjen, od vina navdušen: Bacchus H., (sc. haec) dicimus integro sicci mane die, dicimus uvidi H.

washy [wɔ́ši] pridevnik (-shily prislov)
vodén(ast), redek; (barva) bled; zapran, izpran
figurativno brez moči, medel, mlahav; plitev, dolgočasen, piehek; vlažen, moker

washy coffee tanka, redka kava
washy colour izprana, bleda barva
a washy kind of man slabič

wäßrig, wässrig voden; Lösung: vodni; Augen: moker

water compress [wɔ́:təkɔmpres] samostalnik
medicina moker, vlažen obkladek