Franja

Mann¹, der, (-/e/s, Männer) moški; mož (für den Ehemann: mein Mann: moj mož; 1000 Mann 1000 mož); junger Mann mladenič; alter Mann star mož, starec; der Mann im Mond mož na luni; der kleine Mann mali človek; der Mann von der Straße človek z ulice; der schwarze Mann črni mož; ein Mann Gottes duhovnik; der Mann des Tages junak dneva; ein Mann des Todes mrtev človek; ein Mann von Welt svetovljan; ein Mann von Wort mož beseda; ein gemachter Mann uspešen človek; Mann an Mann mož ob možu/ramo ob rami; Mann für Mann posamezno, eden za drugim; Mann gegen Mann mož proti možu; bis auf den letzten Mann do zadnjega moža; pro Mann po glavi; wie ein Mann kot en mož; an den Mann bringen spraviti v promet; mit Mann und Maus untergehen z vsem moštvom; selbst ist der Mann pomagaj si sam; seinen Mann stehen/stellen izkazati se, obnesti se; Manns genug sein biti dovolj pogumen/odločen; den toten Mann machen plavati mrtvaka; Alle Mann an Bord! Vsi na krov!

marito m

1. mož, soprog:
prendere marito, andare a marito omožiti se, poročiti se
ragazza da marito, in età da marito deklica, godna za možitev
cercare uno straccio di marito iskati moža, naj si bo kakršenkoli

2. agr. podporno steblo (zlasti trti)

3. nareč. (scaldino) grelec, gašperček

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

mȁtornjāk m
1. star človek, mož
2. glavna struga, od katere vodi kanal
3. bot. kamilica

miràščija m, miràždžija m
1. dedič
2. dial. mož, ki se priženi: čoveka koji dođe ženi u kuću i na imanje zovu ovde različito: pripuz, uljez, miraždžija

monsieur, pluriel messieurs [məsjö, mesjö] masculin gospod, gospodje; (v pismu) spoštovani gospod; soprog, mož

Monsieur X. gospod X.
monsieur et madame gospod in gospa
monsieur le maire, le ministre g. župan, minister
monsieur votre père vaš g. oče
vilain monsieur prostak
joli monsieur (ironično) lepo seme
(histoire) Monsieur starejši kraljevih bratov

muškárac -rca m moški, mož: jednakopravnost muškaraca i žena

mȕško -ōga in mȕška m
1. ekspr. moški, mož: zar si ti muško?, viče žena na svoga mlitavca, na šonjava muža; nema tu muške ruke, nema muška da zaseče bez milosrđa
2. možje: diglo se na oružje muško i žensko

mȗž m, mn. mȕževi mužévā
1. mož, soprog
2. mn. muži dial. kmet

mužètina m ekspr. mož, možak

petnaestòrica ž štev. petnajst moških, mož: njih petnaestorica petnajst mož

prȉpūz m priženjenec, mož, ki se je priženil na ženin dom

prìšupak -pka m slabš. mož, ki se je priženil na ženin dom

prȉvūk m priženjenec, mož, ki se priženi na ženin dom

prȉženja m priženjenec, mož, ki se priženi na ženin dom

soţ -i m mož, soprog; zakonec

spōso m

1. nareč. zaročenec:
promesso sposo zaročenec

2. ženin

3. mož

4.
sposi pl. mladoporočenca

spouse [spáuz]

1. samostalnik
mož, soprog; žena, soproga
množina zakonski par

2. prehodni glagol
zastarelo poročiti

trȅm trȅma m žarg. mož