Franja

Zadetki iskanja

  • mene [ê] ➞ → jaz
    kar se mene tiče was mich betrifft, ich für meine Person, kot pristanek: von mir aus
    od mene von mir
    zavoljo mene meinetwegen
    naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
  • mímski (-a -o) adj. di mimica, mimico:
    gled. mimski igralec mimologo; mimo
  • mo|či1 [ó] (morem)

    1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
    kaj morem za to was kann ich dafür

    2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
    moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

    3.
    ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

    4.
    ne moči (ne marati) nicht leiden können

    5.
    mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

    6.
    moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

    7.
    ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
    | ➞ → leteti, razumeti …
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
    morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
    moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
    tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu
  • moti|ti se (-m) zmotiti sich irren, sich täuschen
    hudo se motiš du irrst dich gewaltig
    motiti se je človeško Irren ist menschlich
    (mahniti mimo) danebenliegen; (ne imeti prav) im Unrecht sein, Unrecht haben
  • nadzemna železnica stalna zveza
    1. (proga) ▸ magasvasút
    Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

    2. (vlak) ▸ magasvasút
    Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.
  • naj1

    1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

    2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
    hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
    v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

    3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
    ali naj res …? soll ich wirklich …?
    ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

    4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
    naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
    naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
    naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
    (se prevaja s konjunktivom :)
    naj pride, kar hoče komme, was da wolle
    naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

    5.
    naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

    6.
    naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

    7.
    naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)
  • na novo stalna zveza
    1. (o izboljšavi) ▸ újjá, újra, újból
    na novo zaživeti ▸ újjáéled
    na novo asfaltirati ▸ újraaszfaltoz
    na novo zgraditi ▸ újjáépít
    V trenutku, ko boste popustili, boste morali začeti na novo. ▸ Abban a pillanatban, amikor feladja, újra kell kezdenie.
    Po skoraj 50 letih so stavbo sedaj povsem prenovili in na novo opremili. ▸ Majdnem 50 év után az épületet most teljesen felújították és újból berendezték.
    Reforma predvideva, da se na novo postavijo prioritete. ▸ A reform keretében a prioritások újbóli meghatározását tervezik.
    Pred časom so cesto, ki vodi mimo hiše, razširili in na novo asfaltirali. ▸ A ház mellett vezető utat egy ideje kiszélesítették és újraaszfaltozták.
    Sopomenke: nanovo

    2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan
    na novo odkrit ▸ újonnan feltárt
    na novo ustanovljen ▸ újonnan megalapított
    Na novo posajene rastline zalijemo s fungicidom, ki preprečuje pojav koreninske gnilobe. ▸ Az újonnan elültetett fákat gombaölővel öntözzük meg, ami meggátolja a gyökérrothadást.
    Sicer pa delavcev ne nameravajo zaposlovati na novo, z izjemo strokovnega kadra. ▸ Egyébként a szakemberek kivételével nem szándékoznak új munkaerőt alkalmazni.
    Število na novo odkritih primerov bolezni se vsakih šest do deset let podvoji. ▸ A betegség újonnan diagnosztizált eseteinek a száma hat-tízévente duplázódik meg.
    Državnemu zboru je predlagal seznam članov na novo ustanovljenega računskega sodišča. ▸ Az Országgyűlésnek benyújtotta az újonnan megalakuló számvevőszék tagjainak listáját.
    Sopomenke: nanovo
  • neon samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi, kemija (žlahtni plin) ▸ neon
    atom neona ▸ neonatom
    neon žarnica ▸ neonizzó
    Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje. ▸ A neont fényfeliratoknál használják, a kriptont pedig lézerekben.
    Sopomenke: Ne

    2. neformalno (fluorescenčna razsvetljava) ▸ neon
    Ko se je peljala mimo zabavišča, so vrtiljak in gugalnice itd. svetili z barvnimi žarnicami in neonom. ▸ Amikor a vidámpark mellett haladtak el, a körhintát és a hintákat színes izzók és neonok fénye világította meg.

    3. tudi v pridevniški rabi, neformalno (barva) ▸ neon
    neon barva ▸ neonszínű
    Njihova športna oblačila za poletje so barvita, a hkrati ohranjajo dovolj elegance, da so primerna tudi za tiste, ki jih ne prepričajo zgolj neon in divji vzorci. ▸ A nyári sportruházatuk bővelkedik színekben, de kellően elegáns lehet azok számára is, akiket nem csak a neonszínű és vad mintázatok győznek meg.

    4. blagovna znamka (avto) ▸ Neon [autómárka]
  • neponovljiv [è] (-a, -o) (enkraten) einmalig; (za zmeraj mimo) unwiederbringlich; (neposnemljiv) unnachahmlich
  • neposredno [è,é]

    1. unmittelbar, direkt

    2.
    neposredno ob/pri/ zraven unmittelbar an, direkt an
    (tik) knapp (ob/mimo/pod/pred … an/an … vorbei/unter/ vor …)
    neposredno po (takoj po) unmittelbar nach, gleich nach, im [Anschluß] Anschluss an
    neposredno (brez premisleka) auf der Stelle
    šport (iz najbližje bližine) hautnah
  • odbrenčáti to fly off with a buzzing noise

    krogla je odbrenčala mimo glave the bullet whizzed past his head
    čmrlj je odbrenčal buzzing, the bumblebee flew off
  • odžvížgati cesser (ali s'arrêter) de siffler; s'en aller (ali se retirer) en sifflant; siffler; répondre par un sifflement

    čakali so, kdaj bo odžvižgal ils attendaient qu'il cesse (ali s'arrête) de siffler
    vzel je kolo in odžvižgal proti mestu il prit son vélo et s'en alla vers la ville en sifflant
    krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave la balle siffla tout prés de sa tête
    sodnik je odžvižgal konec polčasa l'arbitre siffla la fin de la mi-temps
  • peljati1 (péljem)

    1. z vozilom: fahren, (transportirati) befördern, človeka kam fahren, bringen (domov heimbringen, nazaj zurückbringen), -fahren (čez überfahren, über etwas fahren, dol herunterfahren, hinunterfahren, domov heimfahren, gor hinauffahren, kvišku hinauffahren, hochfahren, mimo vorüberfahren, vorbeifahren (an), naokrog herumfahren, umherfahren, naprej weiterfahren, naproti entgegenfahren, na sprehod [spazierenfahren] spazieren fahren, nazaj zurückfahren, notri hereinfahren, hineinfahren, okoli česa herumfahren um, etwas umfahren, skozi durchfahren, tja hinfahren, vzdolž etwas entlangfahren, za jemandem nachfahren)
    peljati brez postanka durchfahren
    peljati za kom/čim (jemandem/einem Fahrzeug) hinterherfahren
    peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren

    2. vozilo: fahren (habe gefahren), lenken, letalo: fliegen (nazaj zurückfliegen …)
  • peljati2 (péljem) (voditi)

    1. človeka za roko, žival ipd.: führen (domov heimführen, gor hinaufführen, mimo vorbeiführen an, na sprehod [spazierenführen] spazieren führen, nazaj zurückführen, notri hineinführen, okoli česa herumführen um, proč wegführen, tja hinführen, tja čez hinüberführen, ven hinausführen)
    peljati za roko an der Hand führen
    peljati pred oltar zum Traualtar führen
    peljati psa ven Gassi gehen

    2. pot, cesta, stopnice ipd.: führen
    figurativno to ne pelje nikamor das führt zu nichts

    3. od ene stvari k drugi ipd.: leiten, von X zu Y überleiten
  • plaža samostalnik
    1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, part
    prodnata plaža ▸ kavicsos strand
    nudistična plaža ▸ nudistastrand
    rajske plaže ▸ édeni part
    samotne plaže ▸ magányos strandok, üres strandok
    hotelska plaža ▸ szálloda strandja
    dolga plaža ▸ hosszústrand
    odbojka na plaži ▸ strandröplabda
    plaža na otoku ▸ strand a szigeten
    plaža ob morju ▸ tengerpart
    sprehajati se po plaži ▸ strandon sétál
    sončiti se na plaži ▸ strandon napozik
    plaža se razteza ▸ strand terül el, strand húzódik
    pogled na plažo ▸ kilátás a strandra
    poležavati na plaži ▸ strandon heverészik
    javna plaža ▸ nyilvános strand
    zasebna plaža ▸ privát strand
    urejena plaža ▸ rendezett strand
    kamnita plaža ▸ kavicsos strand, kavicsos part
    betonirana plaža ▸ lebetonozott strand
    mestna plaža ▸ városi strand
    V poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
    Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
    Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
    Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

    2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
    Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
    Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

    3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom]ponyvaolvasmány
    Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
    Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.
  • poleg2 [ó] predlog:

    1. krajevno: neben, bei
    drug poleg drugega nebeneinander
    (vzdolž) längs, entlang

    2. (razen, mimo) außer, neben
    poleg tega außerdem, darüberhinaus

    3. (hkrati z) nebst

    4.
    poleg tega je tudi … (povrh) es kommt hinzu, [daß] dass …
  • prehit|eti [é] (-im) prehitevati koga - prej narediti, prositi: (jemandem) zuvorkommen, (iti mimo) vorbeigehen, vorbeiziehen an; pri dosežkih: (jemanden) überrunden; dogodke: vorgreifen, vorwegnehmen; čas: vorauseilen; z avtomobilom: überholen
  • pusti|ti1 (-m) puščati

    1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
    pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
    pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
    pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
    pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
    pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
    pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
    pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
    pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
    pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
    ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
    pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
    pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
    pustiti odteči abtropfen lassen
    pustiti prazno okence: aussparen
    pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
    pustiti prevreti (etwas) vergären
    pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
    pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
    pustiti uležati ablagern lassen
    pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
    pustiti vreti kochenlassen
    pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
    ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
    ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
    ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
    ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
    ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
    ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
    pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
    pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
    pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

    2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

    3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
    pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
    pustiti na sebi plašč: anbehalten
    pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
    pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
    pustiti vklopljeno anlassen

    4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
    pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
    priti (jemanden) kommen lassen
    narediti machen lassen

    5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)