Franja

свалочное место smetišče

agglomération [-merasjɔ̃] féminin (na)kopičenje; zveza, unija; naselje, mesto, kraj; množica

ralentir en abordant une agglomération počasneje voziti skozi naselja
l'agglomération parisienne veliki Pariz

allargatura f razširitev, povečanje; mesto, kjer se kaj razširi

Anstellung, die, (-, -en) nastavljanje, nastavitev; (Posten) mesto, služba

apostadero moški spol (odkazano) mesto; vojska zbirališče; stražna ladja; vojna luka

arx arcis, f (arcēre)

1. utrjen vrh, grad, trdnjava: arx oppidi (Thebarum), quae Cadmea nominatur N., minora castella... castelli atque arcis locum obtinebant C., Ianiculum quoque adiectum..., ne quando arx hostium esset L., occupat collem imminentem urbi (Larissam eam arcem vocant) L. V Rimu je arx jugovzhodni vrh Kapitolijskega griča (kjer stoji zdaj cerkev Sta. Maria in Aracelli), pa tudi ves grič z gradom in Kapitolijem vred: vobis (patria) arcem et Capitolium commendat Ci., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., ne quis patricius in arce aut in Capitolio habitaret L., arx Romana L., Capitolina L. ali Capitolii T. ali Tarpeia V. ali arces Tarpeiae O. = Kapitolij. Pogosto je arx (= ἄκρα, ἀκρόπολις) nasprotje mestu, ki stoji okoli kakega gradu, grad = višegrad, utrjeno gornje mesto: cum Tarento amisso arcem tamen Livius retinuisset Ci., non est (hoc opus), ut in arce (= na atenski Akropoli) poni possit, quasi illa Minerva Phidiae Ci., arx (Corinthi) inter omnia in immanem altitudinem edita Ci., arcem sacerdotibus... tradunt, reliquum oppidum relinquunt N., potitus est urbis Syracusarum, praeter arcem et insulam adiunctam oppido N.; pesn. met. mesto: Amphion Thebanae conditor arcis H.; v pl. (nam. sg.): beatae arces (= Korint) H., Romanae arces (= Arpi v Apuliji) O., exustae Phocidos arces (= Phocaea) Lucan.; preg.: dixisti me arcem facere e cloaca Ci. iz komarja konja, iz betva žrd, iz miši slona delati.

2. sinekdoha vrh (gore), višava, brežina, brdo, grič, hrib: Roma septem una sibi muro circumdedit arces V., Rhodopeiae, Riphaeae arces V., Iuppiter sacras iaculatus arces H. gore s svetišči, Parnassi constitit arce O., inexpertae arces (= Alpe) Sil.; pren.
a) vrh, poseb. nebeška višava: caeli quibus adnuis arcem V., quae pater ut vidit summa Saturnius arce O., sideream mundi qui temperat arcem O.; v pl. nebo: aetheriae arces O., hac arte Pollux arces attigit igneas H.
b) vrh nasploh, končina, konica: corporis Sen. tr., alta capitis arx Cl., galeae corusca arx Stat.
c) vrhunec, višek: nondum arcem attigit iuris Lucan. vrhunca najvišje oblasti, arx eloquentiae Q., T., celsā mentis ab arce despicis errantes Stat., quae te via... ad summas laudum perduxerit arces Sil.

3. pren.
a) grad = bran, zaklon, pribežališče, zavetišče: templum illud fuit te consule arx civium perditorum, receptaculum veterum Catilinae militum Ci., hic locus (= forum) est... unus, quo perfugiant: hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., cis Iberum castra Romana esse, arcem tutam perfugiumque novas volentibus res L.; met.: munite communem arcem bonorum, obstruite perfugium improborum Ci., ipsam arcem finitimorum, Campanos, adorti L., consulatum superesse plebeis: eam esse arcem libertatis, id columen L., tribunicium auxilium et provocatio, duae arces libertatis L.
b) branik, branišče, glavna orožarna, glavna opora, poglavitno mesto, središče: arcem regni Zamam statuit oppugnare S., ad caput arcemque regni Pergamum ducit oppugnandum L. glavni branik, quod Gentius eam (Scodram) sibi ceperat velut regni totius arcem L., quae visa species... arcem eam (= Capitolium) imperii atque caput rerum portendebat L., ubi Hannibal sit, ibi caput atque arcem totius belli esse L., arcem Stoicorum defendis Ci. glavni branik = glavno dokazilo, num potui magis in arcem illius causae invadere? Ci. ep. v glavno postojanko nasprotne stranke.
c) vladarjeva palača, prestolno mesto, prestolnica, stolica: intus Bizye arx regum Thraciae Plin., iniqua ex arce dominatio Tert. palačno vladarstvo; od tod poglavitno mesto, stolica vladarstva, zlasti samovladarstva (tiranije): arcem Syracusis, quam munierat Dionysius ad urbem obsidendam, a fundamentis disiecit; cetera tyrannidis propugnacula demolitus est N., in arce an domi Q.; met. vladarstvo, tiranija, prestol: cupidi arcium Sen. tr., evertit arces respectus honesti Lucan.

asiento moški spol sedež, mesto, lega; dno (posode), usedlina; urad; bivališče; pogodba; stabilnost, trajnost; sedalo

asiento ocupado zaseden sedež
hombre de asiento miren (resen) človek
hacer asiento zaustaviti se, muditi se
no calentar el asiento ne dolgo ostati (v kaki družbi)
tome V. asiento sedite, prosim
no le hace buen asiento la comida jed mu ne dé dobro (ne prija)
asientos pl sedalo, zadnjica; našiv na srajčnih rokavih

astu (asty), le acc. in abl. sg. astu (asty), n (gr. ἄστυ) mesto (= Athenae): astu accolere Acc. ap. Non.; po skladu mestnih imen: astu accedere ali venire N.; s praep.: in astu venire Ter., N., in astu se conferre Ci., in asty... ducti sunt salientes Vitr., in asty (abl.) Olympium architectandum suscipere Virt.

Buchstelle, die, mesto (v knjigi)

burg [bə:g] samostalnik
pogovorno mesto

c kratica

1. circa približno

2. comune občina

3. città mesto

4. fiz. hitrost svetlobe

5. centesimo cent

6. ekon.conto konto, knjigovodski račun

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

capitulum -ī, n (demin. caput)

1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.

2. pren.
a) arhit.
a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.

cetáte -ăţi f trdnjava, (utrjeno) mesto
□ cetate de scaun ist. prestolnica

cité [site] féminin mesto; mestno naselje

Cité stari del mesta (često z utrdbami)
cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
cité futur raj
droit masculin de cité domovinska pravica
cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
cité-modèle féminin vzorno mesto
cité jardin mesto z mnogo zelenja
la vie dans une grande cité življenje v velemestu
île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine

città f

1. mesto:
il centro della città mestno središče
città industriale industrijsko mesto
Palazzo di città občinska palača, občina
vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
città di provincia pren. provincijsko mesto
città di Trieste mesto Trst
città della Lanterna Genova
città della Mole Turin
città della Madonnina Milan
città del Santo Padova
città della Laguna Benetke
città delle Due Torri Bologna
città del Fiore, del Giglio Firence
città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
città aperta voj. odprto mesto
città stato hist. mesto država, polis
città libera hist. svobodno mesto

2. mesto (mestni predel):
città vecchia, nuova staro, novo mesto
città alta, bassa gornje, spodnje mesto
città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
città satellite urban. satelitsko mesto
città dei morti knjižno pokopališče, nekropola

3. mesto (prebivalci):
tutta la città ne parla vse mesto govori o tem

city [síti] samostalnik
mesto, velemesto

city freedom častno meščanstvo
city man prebivalec velemesta; špekulant; bankir
city father mestni oče, mestni svetnik
The City londonsko središče
Holy City Jeruzalem
Eternal City, City of the Seven Hills Rim
City of God raj; nebesa
city prices nižje cene

ciudad ženski spol mesto, mestna oblast

la Ciudad Eterna Rim
la Ciudad Imperial Toledo
la ciudad natal rojstno mesto
Ciudad Universitaria univerzitetno mesto, študentovsko naselje
hombre de ciudad meščan
Ciudad tu, loco (na pismu)

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

collocazione f

1. ureditev, razporeditev, postavitev, namestitev; mesto:
collocazione di mobili razporeditev pohištva

2. signatura (knjige v knjižnici):
collocazione delle parole besedni red

3. delo, služba; poroka, partija:
trovare una buona collocazione per la figlia najti dobro partijo za hčer