Franja

metagenesis [metədžénəsis] samostalnik
metageneza, mena rodu

Mondphase, die, Astronomie lunina mena

mutation [mju:téišən] samostalnik
sprememba
biologija mutacija, mena glasu, dedna sprememba
slovnica preglaševanje (samoglasnika)

fizika mutation of energy preoblikovanje energije

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

asserō² (adserō) -ere -seruī -sertum

1. (pri)doda(ja)ti, prilastiti (prilaščevati), prisvojiti (prisvajati), izgovoriti (izgovarjati), prireči (prirekati) komu kaj: me assere caelo O. pridruži me bogovom, ass. alicui regnum L. epit., lapidis illi (sapienti) duritiam Sen. ph. pripisovati, se studiis Plin. iun. vdati se; brez dat.: asserebant salutaria rei publicae... fata conditorem conservatoremque Romani nominis Vell., haec (gaudia) utrāque manu complexuque assere toto Mart.; z dvojnim acc.: quos pericula rei publicae imperatores asserebant Val. Max.; refl. (pri)lastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, izgovoriti (izgovarjati) si, prireči (prirekati) si: totam sibi laudem alicuius rei Val. Max., sibi possessionem Asiae Cu., sibi dominationem Suet., sibi nomen sapientis Q. ali sibi cognomen Felicis Plin. vzdeti si, Graecam sibi virginem Iust.; brez dat.: nec laudes assere nostras (sc. tibi) O.; z dvojnim acc.: Iovis, quem patrem sibi Alexander adsereret, oraculum eludens Cu.

2. occ. iur. koga kakemu stanu priključiti (dotakniti se ga in nanj položiti roko),
a) koga za svobodnega proglasiti (proglašati), osvoboditi (osvobajati) koga: ass. manu aliquem ali manu aliquem liberali causā Pl., ego liberali illam adsero causā manu Ter., ads. manu in libertatem Varr., aliquem in liberali causā Ci., aliquem tamquam filium Q., in iis enim, qui adserantur in libertatem L., quoscumque libuisset, in libertatem asserebant Suet., asserto (Menā) in ingenuitatem Suet., qui se ex libertinitate ingenuitati asserant Dig., asserui iam me O. že sem se osvobodil.
b) koga za svojega sužnja (svojo sužnjo) proglasiti (proglašati), prisvojiti (prisvajati) si, lastiti si kot sužnja (sužnjo) koga: clienti negotium dedit (Appius), ut virginem in servitutem adsereret L., Appius virginem ingenuam... in servitutem asserere conatus Suet.

3. pren.
a) koga ali kaj koga ali česa oteti, osvoboditi (osvobajati), (ob)varovati, koga ali kaj neoškodovanega ohraniti (ohranjati), braniti, (za)ščititi: se ab iniuria oblivionis, se a mortalitate Plin. iun., auriculas Mart. varovati poslušanja slabih verzov, in asserenda libertate Q., Suet. pri obnavljanju svobode, post assertam a Manlio urbem Fl.
b) zahtevati, da se kaj prizna za resnično = proglasiti (proglašati), trditi, potrditi (potrjevati), da je kaj res(nično) ali veljavno, veljavo pridobiti kakemu mnenju, zastopati kako mnenje: Colchidis furorem Mart., defectum lunae Macr.; z dvojnim acc.: se Iovem Aur.; z ACI: asserens minus verecundum esse Sen. rh.; z neodvisnim govorom: Aur. Od tod subst. pt. pf. assertum (adsertum) -ī, n trditev, dokaz: M.

changement [šɑ̃žmɑ̃] masculin sprememba; zamena, premena

sans changement brez sprememb, nespremenjen
sans changement de train (železnica) brez prestopanja
changement d'adresse sprememba naslova
changement d'air, de direction sprememba zraka, smeri
changement de distribution des rôles (théâtre) nova zasedba vlog
changement de domicile, de résidence sprememba bivališča
changement de lune lunina mena
changement en mieux, en mal izboljšanje, poslabšanje
changement de programme, de temps sprememba programa, vremena
changement à vue (théâtre) menjava prizora na odprtem odru
apporter, subir des changement s prinesti, doživeti spremembe

climatérico klimakteričen, kritičen (življenjska leta); nevaren, sumljiv

estar climatérico biti slabe volje
época climatérica klimakterij, mena

climatērio m med. klimakterij:
climaterio femminile klimakterij, mena
climaterio maschile moški klimakterij

commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.

époque [epɔk] féminin doba, razdobje, epoha; stoletje; čas, etapa

à l'époque de v dobi, v času
à la même époque v istem času (leta)
à toutes les époque s v vseh časih
la belle époque čas okrog 1900, prva leta 20, st.
meuble masculin d'époque stilno (originalno) pohištvo
époque carbonifère doba paleozoika, karbon
époque critique de la femme mena, klimakterij pri ženski
époque glaciaire ledena doba
les époques d'une femme čas menstruacije pri ženski
faire époque biti epohalnega pomena, pustiti trajen spomin, biti vreden spomina, zbuditi pozornost
être de son époque iti s svojim časom, biti sodoben
vivre avec son époque živeti s svojim časom

kráški karstic; (of the) Karst, karst

kráško jezero karst lake
kráško polje (karst) polje
suho kráško polje dry polje
kráški pojav karst phenomenon, pl -mena
periodično poplavljeno kráško polje periodically flooded polje
kráški ravnik karst plain
kráški relief Karst landforms pl

lībertīnus 3 (lībertus) osvobojen (suženjstva), osvobojencem, osvobojenkam (njihovemu številu in stanu) pripadajoč, osvobojencev (osvobojenk) se tičoč, osvobojenski: idem hoc decretum est … in P. Umbrenum, libertinum hominem Ci., equiti Romano tam locupleti libertinus homo sit heres? Ci., sunt etiam libetini optimates Ci., me libertino patre natum ali me libertino natum patre H., patre libertino humili fortunā ortus L., socii navales libertini ordinis L., mulier l. L., Suet., Acilius Sthenelus e plebe libertina Plin., et libertinas arca flagellat opes Mart., quattuor milia libertini generis ea superstitione infecta T., cum quosdam etiam libertini generis mitti deprendisset Suet., l. condicio Dig. Od tod subst.

1. lībertīnus -ī, m osvobojenec (glede na svoj stan in položaj v državi, naspr. civis, ingenuus; prim. lībertus). Sprva se je osvobojenec imenoval libertus, njegov sin libertinus, šele vnuk je bil ingenuus; v času cesarjev pa je bil že osvobojenčev sin ingenuus, osvobojenci sploh pa libertini: ita pars libertinorum est Pl., quod vis genus ibi hominum videas: equitem, peditem, libertinum Pl., duos se habere vicinos, superiorem, equitem Romanum, inferiorem, libertinum Ci., ipse ex libertini filiā susceperit liberos? Ci., Ti. Gracchus libertinos in urbanas tribus transtulit Ci., unde mundior exiret vix libertinus honeste H., libertinus erat, qui circum compita siccus lautis mane senex manibus currebat H., nec ingenui modo aut iuniores sacramento adacti, sed seniorum etiam cohortes factae libertinique centuriati L., quid est enim eques Romanus aut libertinus aut servus? Sen. ph., qui servus est, si manumittatur, fit libertinus, non item addictus Q., servus cum manumittitur, libertinus: addictus recepta libertate ingenuus Q., etiam libertinis idem munus ultro flagitantibus T., neminem umquam libertinorum adhibitum ab eo cenae excepto Mena Suet., (sc. Claudius) Appium Caecum censorem, generis sui proauctorem, libertinorum filios in senatum adlegisse docuit, ignarus, temporibus Appi et deinceps aliquandiu libertinos dictos non ipsos, qui manu emitterentur sed ingenuos ab his procreatos Suet., liberorum hominum alii ingenui sunt, alii libertini. Ingenui sunt, qui liberi nati sunt: libertini sunt, qui ex iusta servitute manu missi sunt G., libertorum filii apud antiquos libertini appellabantur quasi de libertis nati Isid.

2. lībertīna -ae, f osvobojenka: ingenuamne an libertinam? Pl., Myrtale l., l. Phryne H., tutior at quanto merx est in classe secunda, libertinarum dico H., amore libertinae perinfamis Suet.

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

lúnin de (la) lune, lunaire

lunin krater cratère moški spol lunaire
lunino leto année ženski spol lunaire
lunina mena, faza changement moški spol de lune, phase ženski spol de la lune, lunaison ženski spol
lunin mrk éclipse ženski spol de lune
lunina površina surface ženski spol lunaire (ali de la lune)
lunina svetloba clair moški spol de lune, lumière ženski spol de la lune
lunin srp croissant moški spol lunaire (ali de lune)

lúnin (-a -o) adj. astr. lunare; di, della Luna:
lunina svetloba luce lunare
lunin mrk eclissi lunare
lunin srp mezzaluna
Lunina mena (faza) fase lunare
Lunin ciklus ciclo lunare
lunin dvor (halo) alone della Luna
Lunin krater cratere lunare
Lunin mesec mese lunare
Lunino leto anno lunare

lúnin de (la) luna; lunar

pri luninem svitu a la luz de la luna
lunin krajec creciente m; media luna; cuarto m de la luna
lunine faze fases f pl de la luna
lunina mena cambio m de luna
lunin mrk eclipse m de luna (ali lunar)
lunin prebivalec selenita m; lunícola m
lunina raketa cohete m lunar

maena (mēna) -ae, f (gr. μαίνα, μαίνη) sardela: Ci., O., Pers., Plin., Mart.; kot psovka: deglupta maena Pl.

mēnsis -is, m, abl. sg. -e, gen. pl. -ium in -um, tudi -uum, m („časomerec“; verjetno iz indoev. kor. *mēH- meriti; prim. mētīrī, mēnstruus, sēmē(n)stris, skr. más, gr. μήνη [prim. tudi lat. Mēna] = lit. ménuo = got. mēna = stvnem. māno = nem. Mond, sl. mesec [kot premičnica in doba], at. μήν, jon. μείς = lit. ménesis = stvnem. mānōt = nem. Monat)

1. mesec (doba 28—31 dni): Pl., Varr., Ci., C., L., O., V., Plin., Sen. ph., Sen. tr., Sen. rh., Col. idr.

2. mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija: mulieris mensis Plin., nav. pl. mulierum, feminarum menses Plin., pl. tudi pri živalskih samicah: equae, cum mensem ferunt Varr. letni tok.

naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl

zadnji krajec stalna zveza
(lunina mena) ▸ utolsó holdnegyed