Franja

garrancha ženski spol meč

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glaive [gleiv] samostalnik
arhaično meč; vrsta helebarde

glaive [glɛv] masculin, poétique meč; figuré vojna

le glaive de la justice, de la loi meč pravice, zakona, sodna oblast
remettre le glaive au fourreau (figuré) prenehati s sovražnostmi
tirer le glaive (figuré) zgrabiti za meč, udariti

hoja ženski spol list, listje; list papirja, pola; rezilo (noža, meča), britev, meč; vratnica

hoja de estaño staniol (papir)
hoja de lata pločevina
hoja de servicios osebne listine
hoja volante letak
de la hoja eden naših
a la caída de la hoja jeseni
doblemos la hoja govorimo o čem drugem
mudar la hoja spremeniti svojo namero
volver la hoja spremeniti svoje mnenje, napeljati pogovor v drugo smer
hojas pl žlindra
vino de tres hojas triletno vino
tener (la) hoja limpia (fig) brezhibno se vesti

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

machaera -ae, f (gr. μάχαιρα) klavni, lovski nož in njemu podoben meč: Pl., Enn. ap. Fest., Caecil. fr., C. ap. Sen. ph., Suet., Ap., Isid., Serv.; šalj. = mentula: Pl. (Pseud. 1181).

mȁč màča m, mn. màčevi in màči meč: zveckati -em rožljati z mečem; na -u dobiti z mečem dobiti, priboriti si; ognjem i -em istrijebiti, uništiti z ognjem in mečem iztrebiti, uničiti; turiti, staviti mač u korice; mač mu visi nad glavom; -em presjeći Gordijski čvor; Damoklov mač

montante moški spol znesek, vsota: podboj, nosilnik; (bojni) meč

coger el montante oditi

mucrō -ōnis m. (prim. gr. ἀμύσσω, at. ἀμύττω razim, režem, razpraskam, ἀμυχή raza, ἀμυκαλή puščična ost, ἀμυχμός praska, odrgnina, raza, lit. mušù, mùšti biti, tolči)

1. ost, konica, rezilo, starejše rt (= konica), rez (= rezilo): falcis Col., dentis Plin., cultri Iuv., medio ense iugulaberis, quandoquidem mucro hebes est O.

2. meton. meč, bodalo: mucrones militum tremere Ci., mucrone subrecto L., strictis mucronibus V., pugnant mucrone veruque Sabello V.

3. metaf.
a) ostrina, ostrost, rezkost, pikrost: defensionis tuae Ci., mucro ingenii cotidianā pugnā retunditur Q., totius ductus quasi mucro Q. ostrica, puščica, poanta, nisi mucronem aliquem tribunicium exacuisset in nos Ci.
b) konica = skrajni del, konec, meja: anceps Lucr., faucium Plin. ozke ceste.

Opomba: Abl. sg. mucroni: Lucr.

pincho moški spol bodica; trn; bikoborba meč

clavarse un pincho zapičiti si bodico (trn), zadreti si bodico

planche [plɑ̃š] féminin deska; šolska deska; izpraševanje pred šolsko desko; bakrorez, lesorez; familier smučka; podolgovata vrtna gredica; militaire, argot meč

planche d'appui okenska polica
planche de débarquement (marine) brv za vkrcavanje
planche à dessin risalna deska
planche à laver perača
planche à repasser deska za likanje
planche de salut (figuré) rešilna deska, zadnja rešitev
baraque féminin en planches lesenjača
avoir du pain, du travail sur la planche (figuré) biti preskrbljen, imeti še mnogo dela
faire la planche ležati (na hrbtu) v vodi
faire la planche aux autres iti spredaj, iti pred kom; napraviti začetek
brûler les planches (figuré) (théâtre) z ognjem, ognjevito igrati
monter sur les planches stopiti na gledališki oder, biti gledališki igralec
farter ses planches namazati smučke
il a fait une bonne planche (šolski žargon) dobro je odgovarjal pred tablo

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

sábie săbii f sablja, meč

sáblja -e ž., ша́бля -і ж., меч -а́ ч.

Schwert, das, (-/e/s, -er) meč; [Schiffahrt] Schifffahrt (premična) kobilica, gredelj; Tod durch das Schwert obglavljenje; ein zweischneidiges Schwert dvorezen meč; das Schwert des Damokles Damoklejev meč; sein Schwert in die Waagschale werfen odločiti s silo

skewer [skjú:ə]

1. samostalnik
špila (za klobaso), lesena ali kovinska paličica za nabadanje mesa, raženj
hudomušno meč

2. prehodni glagol
nabosti (meso), ošpiliti (klobaso)

spada

A) f

1. meč, sablja:
spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
a spada tratta pren. zagnano, silovito
dritto come una spada raven kot sveča
spada di Damocle pren. Damoklejev meč
cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
mettere, passare a fil di spada pren. poklati
rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
sguainare, snudare la spada izdreti meč

2. šport meč; ekst. floret

3.
buona spada dober sabljač
uomo di spada vojak, vojščak

4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

B) agg. invar. zool.
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

spádă -e f sablja, meč