Franja

кошачий mačji

кошечий mačji

burla f

1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen

2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

3. burka

caterwaul [kǽtəwɔ:l]

1. samostalnik
mijavkanje, mačji koncert

2. neprehodni glagol
mijavkati, dreti se

enjambée [ɑ̃žɑ̃be] féminin (dolg) korak, dolžina koraka, koračaj; familier mačji skok

d'une enjambée z enim samim korakom, naenkrat
marcher à grandes enjambées delati velike korake
en quelques enjambées v nekaj korakih

Katzenkonzert, das, mačji koncert

Katzenzunge, die, mačji jezik

Lieschgras, das, Pflanzenkunde mačji rep

máčjak m mačjak, mačji izmet, mačja pogan

maron -ī, n (gr. μάρον) bot. máron, močno dišeča rastl., morda mačja meta (Nepeta cataria Linn.) ali mačji vredník (Teucrium marum Linn.): Plin.

panda m invar. zool. (panda minore) mačji medved, mali panda (Ailurus fulgens)
panda gigante (orso del bambù) bambusni medved, orjaški panda (Ailuropoda melaunoleca)

riparēlla¹ f bot. (salcerella) mačji rep, zviti koren (Lythrum salicaria)

salcerēlla f bot. mačji rep, krivenka, zvinjek (Lythrum salicaria)

Timotheusgras, das, Pflanzenkunde travniški mačji rep

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kášelj (-šlja) m med. tosse:
dražiti h kašlju far venire la tosse
napad kašlja attacco di tosse; insulto di tosse
pastile proti kašlju pasticche per la tosse
lajajoči kašelj nodo di tosse
oslovski kašelj tosse canina, convulsa
suhi kašelj tosse secca
vlažni kašelj tosse produttiva, grassa
pren. to je zame mačji kašelj per me è un giochetto, una cosa da nulla

koncêrt concert; musical entertainment; (skladba) concerto

mačji koncêrt figurativno cat's concert, caterwauling
koncêrt po želji request programme

koncêrt (-a) m

1. muz. concerto:
imeti koncert tenere un concerto
koncert zabavne glasbe concerto di musica leggera
koncert godbe na pihala concerto della banda municipale
promenadni koncert concerto all'aperto
koncert pop glasbe concerto di musica pop
simfonični, vokalni koncert concerto di musica sinfonica, vocale

2. muz. (skladba) concerto:
klavirski, orgelski, violinski koncert concerto per pianoforte, organo, violino

3. pren. (ropot, hrup) concerto:
mačji koncert miagolio; ekst. musica da gatti