Franja

Zadetki iskanja

  • kr̀čma ž, kȑčma ž krčma: krčma "Zlatna kapljica"; na njemu je ostala krčma on bo dal za nov liter; prodavati na -u prodajati na malo
  • kvadratni meter stalna zveza
    (površinska mera) ▸ négyzetméter
    Po napovedih naj bi padlo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter. ▸ Az előrejelzések szerint négyzetméterenként 40–80 liter eső várható.
    Za kvadratni meter travnika so odšteli 25 evrov. ▸ A legelő négyzetméteréért 25 eurót fizettek.
  • l s neskl. šestnajsta črka latinične abecede in trinajsta cirilske ter štirinajsta glagolske azbuke: malo l veliko L; kratica za litar -tra m, litra ž liter (l)
  • lítrček (-čka) m hipok. od liter litro
  • litre [lf:tə] samostalnik
    britanska angleščina ➞ liter
  • nafta samostalnik
    1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olaj
    podražitev nafte ▸ kőolaj drágulása
    črpanje nafte ▸ olajkitermelés, kőolaj-kitermelés
    pridobivanje nafte ▸ kőolajtermelés
    iskanje nafte ▸ olajkutatás, kőolajkutatás
    proizvodnja nafte ▸ olajkitermelés, kőlaj-kitermelés
    rafiniranje nafte ▸ olajfinomítás, kőolajfinomítás
    izvoz nafte ▸ olajexport, kőolajexport
    zaloge nafte ▸ kőolajtartalékok
    nahajališče nafte ▸ olajlelőhely, kőolajlelőhely
    rafinerija nafte ▸ olajfinomító, kőolaj-finomító
    razlitje nafte ▸ olajkatasztrófa, olajkiömlés, kőolajkiömlés
    Za vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.
    črpati nafto ▸ kőolajat kitermel
    severnomorska nafta ▸ északi-tengeri kőolaj
    teksaška nafta ▸ texasi kőolaj
    proizvodi iz nafte ▸ kőolajtermékek
    oskrba z nafto ▸ olajellátás, kőolajellátás
    trgovina z nafto ▸ kőolaj-kereskedelem
    povpraševanje po naftikontrastivno zanimivo olajkereslet, kőolaj iránti kereslet
    cena nafte na svetovnem trgu ▸ kőolaj világpiaci ára
    200 litrov nafte ▸ 200 liter kőolaj
    sod nafte ▸ hordó kőolaj, hordó olaj
    sodček nafte ▸ hordó kőolaj, hordó olaj
    Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
    Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
    Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

    2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olaj
    natočiti nafto ▸ gázolajat tölt
    Privezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.
    motor na nafto ▸ dízelmotor
    avtobus na nafto ▸ dízeles autóbusz
    peč na nafto ▸ olajkályha, olajkazán
    nafta za ogrevanje ▸ fűtőolaj
    liter nafte ▸ egy liter gázolaj
    smrdeti po nafti ▸ olajszaga van
    politi z nafto ▸ gázolajjal leönt
    rezervoar za nafto ▸ olajtartály
    porabiti 4,1 litra nafte na sto kilometrov ▸ 4,1 liter gázolajat fogyaszt száz kilométerenként
    Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
    Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
    Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.
  • naftna žeja frazem
    (poraba goriva pri avtomobilu) ▸ üzemanyagszomj, fogyasztás
    Naftna žeja se pri obteženem vozilu in pri srednje zahtevnem obremenjevanju giblje blizu desetih litrov na 100 kilometrov. ▸ Egy erősen megterhelt autónál közepes igénybevétel mellett a fogyasztás 10 liter körül mozog 100 kilométerenként.
  • naróčati (-am) | naročíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. ordinare, commissionare:
    naročiti liter vina ordinare un litro di vino
    naročiti gradbena dela commissionare opere edilizie

    2. raccomandare

    3. far venire; ricevere:
    za ta mesec pacientov ne naročamo več per il resto del mese non si ricevono più nuovi pazienti

    B) naróčati se (-am se) | naročíti se (-ím se) imperf., perf. refl. abbonarsi; fissare un appuntamento (dal dentista e sim.)
  • pokončáti (-ám) | pokončeváti (-újem) perf., imperf.

    1. (ubiti, ubijati) uccidere, sterminare, massacrare

    2. distruggere:
    šalj. pokončati še en liter scolarsi, far fuori un secondo litro di vino
  • polokati glagol
    zlasti v leposlovju (spiti; zliti vase) ▸ szlopál, felszippant
    Prejšnji večer je polokal dva litra črnega vina. ▸ Előző este két liter vörösbort szlopált be.
  • rum samostalnik
    (alkoholna pijača) ▸ rum
    žlica ruma ▸ egy kanál rum
    žlička ruma ▸ egy kiskanál rum
    steklenica ruma ▸ egy üveg rum
    čaj z rumom ▸ rumos tea
    kozarček ruma ▸ egy kupica rum
    priliti rum ▸ rumot hozzáönt
    preliti z rumom ▸ rummal leönt
    namočiti v rum ▸ rumba áztat
    liter ruma ▸ egy liter rum
    piti rum ▸ rumot iszik
    Povezane iztočnice: beli rum, kubanski rum, rjavi rum, temni rum
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • tenuta f

    1. neprepustnost, nepredušnost:
    anello di tenuta mehan. tesnilni obroček
    disco di tenuta mehan. polstena plošča
    a tenuta d'acqua vododržen

    2. držanje:
    tenuta di strada avto lega na cesti
    tenuta al mare plovnost

    3. prostornina, kapaciteta:
    la bottiglia ha la tenuta di 1 litro steklenica drži en liter

    4. knjigovodstvo

    5. šport vzdržljivost

    6. glasba podaljšanje glasu

    7. agr. posestvo

    8. obl. obleka; uniforma:
    tenuta da lavoro, tenuta di fatica delovna obleka
    alta tenuta gala uniforma
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
    pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

    2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

    3. pren. criticare aspramente, stroncare

    4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

    5. šol. finire la classe, gli studi:
    komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zdelati še liter bere un altro litro
    pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
    pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

    B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi
  • žirafa samostalnik
    1. (žival) ▸ zsiráf
    čreda žiraf ▸ zsiráfcsorda
    Povezane iztočnice: gozdna žirafa, mrežasta žirafa

    2. (naprava za zasneževanje) ▸ hózsiráf
    snežna žirafa ▸ hózsiráf
    Snežni topovi in žirafe v Kranjski Gori na vso moč bruhajo sneg. ▸ A hóágyúk és hózsiráfok Kranjska Gorában teljes erővel ontják magukból a havat.

    3. (priprava za točenje piva) ▸ sörzsiráf
    Posebnost točilnice so tako imenovane žirafe, steklene cevi na podstavkih, v katere gredo trije litri piva. ▸ A csapszék különlegességei az úgynevezett sörzsiráfok, talpas üvegcsövek, amelyekbe három liter sör is belefér.