Franja

haffet [hǽfit] samostalnik
škotsko lice, sencè

Hängebacke, die, (povešeno) lice

jȁgoda ž
1. bot. jagoda, navadni jagodnjak, Fragaria: šumska, vrtna jagoda
2. jagoda, sadež, zrno: jagoda na grozdu, na kupini, na dudu, na bršljanu
3. lice, ličece
4. ekspr. draga oseba: zar da ti, -o moja, takvog mladoženju nađem
5. ići kao grlom u -e lotiti se dela nepripravljen

joue [žu] féminin lice

joue enflée oteklo, debelo lice
en joue! (militaire) pomeri!
se caler les joues (populaire) nabasati se z jedjo
coucher, mettre, tenir quelqu'un en joue (po)meriti (s puško) na koga
embrasser quelqu'un sur les joues poljubiti koga na lice
tendre l'autre joue (figuré) nastaviti še drugo lice, izpostaviti se še drugim žalitvam
donner à quelqu'un sur la joue komu eno prisoliti

jowl [džaul] samostalnik
anatomija čeljust (zlasti spodnja); lice; podbradek
zoologija podbradnik pri perutnini, kožna guba pri govedu, ribja glava

cheek by jowl tesno skupaj, zelo zaupno

Kinnbacke, die, Kinnbacken, der, lice

māla -ae, f (skrč. iz *mand-sla ali *mag-sla, *mak-sla, pravzaprav „grizalo“, „razgnetalo“, „razdrobilo“; prim. demin. māxilla in māceria)

1. čeljust, skranja: aliquem malis mandare Acc. fr., Lucr., superius os malarum Cels., ambesas malis absumere mensas V., caput texere malae lupi cum dentibus albis V., leonis horribilis mala H. žrelo, malas boum diducere Col.

2. lice: Pl., Lucr., Pers., Suet., Cels., alterius malae obversio Hier., primā tectus lanugine malas O., malae decentes H. cvetoča; šalj.: feri malam tu illi Pl. pripelji mu zaušnico, klofni ga.

mejilla ženski spol lice

mien [mi:n] samostalnik
dobesedno obraz, lice, izraz v obličju, drža, vedenje

a man of haughty mien ošabnež
noble mien plemenito vedenje

Narbenseite, die, beim Leder: lice

Oberseite, die, vrhnja stran; bei Stoffen: lice

oblíčje s
1. lice: videti svoje obličje v ogledalu; zbrisati kaj z -a zemlje; iz -a v obličje
lice u lice
2. krinka, obrazina, maska
3. v obličje komu kaj povedati skresati komu što u brk

òbraz m
1. lice: ljubiti koga u rumene -e
2. lice, podoba: suša iznakazi obraz zemlje
3. podoba, lik: medalja s -om Obilića
4. zgled: arhandeo je obraz dobra nadangel je zgled dobrega
5. čast: baciti obraz pod noge; pogaziti obraz; nemati ni stida ni -a; čovjek crna -a človek brez časti; čovjek od -a poštenjak; osvjetlati sebi obraz izkazati se s častivrednim dejanjem

obráz

I. -ji n lice -e

II. n obraz

obràz -aza m lice: na -u se mu bere
čita mu se na licu, iz očiju; v obraz povedati komu kaj
reći kome što u lice, skresati komu što u brk; s kislim -om poslušati kaj; poznati koga samo po -u, narediti nedolžen obraz

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

oséba ž osoba, lice: oseba moškega, ženskega spola; zaupna oseba
povjerljivo (-ver-) lice; civilna, vojaška oseba
vojno lice; prva, druga, tretja oseba ednine, množine; pravna, fizična; duševno motena oseba

recto tujka latinsko m lice, prednja stran (lista)

ritto

A) agg. pokončen, raven:
aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
ritto come un fuso pren. raven kot sveča
stare ritto stati pokonci

B)

1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

3. lice, prava stran, prednja stran:
il ritto della stoffa lice tkanine
situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija

Stirn, die, (-, -en) čelo (tudi Anatomie, Baukunst, Architektur); Baukunst, Architektur bei Bögen: lice; die Stirn runzeln namrščiti se, namrščiti čelo; die Stirn bieten postaviti se po robu (čemu/komu); die Stirn haben etwas zu tun biti tako/toliko predrzen, da ..., upati si; an der Stirn ablesen z obraza prebrati; sich an die Stirn fassen prijeti se za glavo; an/auf der Stirn geschrieben na obrazu zapisano; hinter seiner/ihrer Stirn figurativ v njegovi/njeni glavi; mit eiserner Stirn etwas behaupten: neomajno predrzno (trditi); vor die Stirn stoßen jemanden užaliti (koga)