Franja

romp² [rɔmp] neprehodni glagol
razposajeno, hrupno se igrati, skakati, preganjati se, divjati, tepsti se, pretepati se
sleng z lahkoto drveti, leteti

to romp away pobegniti
to romp home, to romp in z lahkoto, igraje zmagati (o konju na dirkah)
to romp through z lahkoto se prebiti

ronzare v. intr. (pres. ronzo)

1. brenčati; frfotati; ekst. leteti, letati (mrčes)

2. pren. poditi se (misli)

3. pren. obletavati:
ronzare intorno a una ragazza obletavati deklico, dvoriti deklici

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

schwirren brneti (tudi Musik); brenčati; Insekten: leteti (z utripanjem kril), trepetati; im Kopf: brenčati

secō -are, secuī, sectum, toda secātūrus (indoev. kor. *se(i)k-, *sēq-, *səq- rezati, (raz)klati, kalati; prim. umbr. pru-sekatu = lat. pro-secato, lat. saxum [= „razklano“], s(a)cēna, secula, secūris, segmen, segmentum, sexus, sīcu, secīvum, sl. seči, sekati, sekira, sek, lit. iszekti (iz)dolbsti, stvnem. sëga ali saga = Säge, stvnem. segansa = Sense, stvnem. sahs nož, rezilo, sihhila = nem. Sichel)

1. seči = sekati, odsékati (odsekávati), (od)rezati, odrézati (odrezováti, odrezávati), razrézati (razrezováti, razrezávati): IUST. idr., seca digitum vel aurem PL., omne animal secari ac dividi potest CI., pabulum secari non posse CI. pokositi, florentīsque secant herbas V., sectae herbae H., secare crinem dextrā V., capillos O., viscera in frusta V., ferro pendentia colla V. odsekati, fauces novaculā SUET. prerezati, cotem novaculā FL., prave sectus unguis H. obrezan, secta abies V. obsekana jelka, jelove plošče, sectus elephantus (= gr. πριστὸς ἐλέφας) HOM.) (iz)rezljana slonova kost; abs.: manus secanti similis Q. žagajoči, nec ideo ferrum secandi vim perdidit SEN. PH.

2. occ.
a) v plošče (platnice) razrézati (razrezováti, razrezávati), razžágati (razžagováti), razsékati (razsekováti, razsekávati): marmora H., domus sectis nitebat marmoribus LUCAN. od marmornih plošč, robore secto ingentem struxere pyram V. iz razklane hrastovine, lapidem serrā ... secant PLIN., secatur in lamnas praetenues et ilex PLIN.
b) razkósati (razkosávati): gallinam, lepores IUV., altilia decenter SEN. PH., sectae quadra placentae MART.
c) kot medic. t. t. rezati, kak ud odrézati (odrezováti, odrezávati), (od)žagati, operirati, amputirati: L. EPIT. idr., vomicam immaturam PL., varices secabantur Mario CI., Marius cum secaretur CI., ense secent lato volnus V. izrezati (izrezavati, izrezovati), corpora, membra PLIN., medici etiam integra secantes Q., saevitia secandi urendique PLIN.; od tod subst. pt. pf. secta -ōrum, n operirani telesni deli: PLIN.
d) skopiti (skopljati), kastrirati: sectus Gallus, puer sectus arte mangonis MART.

2. pesn. = raziti, uraziti, rániti, raníti (ranjeváti), (po)habiti, pohabiti (pohabljati), (o)krniti (okrnjevati), poškodovati: SEN. PH., LACT. idr., ambo (sc. postes) ab infumo tarmes secat PL. razjeda, secuerunt corpore vepres V., tibi ne teneras glacies secet aspera plantas V., intorto verbere tera seca TIB., sectus flagello H. ali loris MART. razmesarjen, acuto ne secer ungui H., sectae ungui genuae H. razpraskana, sectis comis MART. z raztrganimi lasmi (po nekaterih izdajah saevis comis); pren. (o bolezni) mučiti, pestíti: si quem podagra secat CAT., podagrā cheragrāque secatur Gaius MART.

3. metaf.
a) sekati, presékati (presekávati, presekováti), (raz)deliti, ločiti (ločevati): quos (sc. populos) secans ... interluit Allia L., sectus orbis H. polovica zemeljskega kroga, caelum ... secant zonae O., undas secat Isthmos LUCAN., amnis urbem secans PLIN., medios Aethiopas secat (sc. Nilus) PLIN., medios agros secare PLIN. IUN.
b) premikajoč se kaj sekati ali rezati = skozi kaj ali po čem, čez kaj (po)hiteti, leteti, teči, prodreti (prodirati), pluti, jadrati, plavati, kaj prehite(va)ti, preletéti (prelétati, preletávati), preteči (pretekati), prepluti, prejadrati, preplavati ipd.: MEL. idr., ales geminis secat aëra pennis CI. (Arat.), illa levem fugiens secat aethera pennis V., volabat ... ventosque secabat ... Cyllenia proles V., sonitum dat stridula cornus et auras certa secat V., vox secans aëra Q., fugā secare aequora V., vada nota secare O., nave fluctus O., aequor puppe O., puppe freta O., Doto et Galatea secant spumantem pectore pontum V., innabant pariter fluctusque secabant V., volucri curru medium secat agmen V. dirja skozi ..., iumenta secabant infimam nivem L.; s prolept. obj. viam secare ubráti (ubírati) pot, napotiti (napotovati) se, odriniti (odrivati), (pre)koračiti, krčiti si pot: ille viam secat ad navīs V. ubere pot nazaj k ladjam, via secta V. odrinjena, quacumque viam secat, agmina cedant V., diversae viae secari coeperunt Q. poti so se ubirale (so ubirali) v razne smeri; pesn.: (sc. Iris) secuit sub nubibus arcum V. je med poletom (na poti) skozi zrak naredila lok, je v loku preletela zrak.
c) pren. α) (z besedami) sekati po kom ali čem, prerešetá(va)ti koga, kaj: secuit Lucilius urbem PERS. β) (raz)deliti: causas in plura genera CI., scrupulosa in partes secta divisionis diligentia Q., secta bipartito mens O. razdvojen. γ) (po reklu viam secare) spem secare „hoditi za upom“ = oklepati (držati) se upanja, upati: quam quisque secat spem V. δ) (= dirimere) razsoditi (razsojati), poravna(va)ti, konč(ev)ati: magnas plerumque secat res H., quo multae magnaeque secantur iudice lites H.

sector¹ -ārī -ātus sum (intens. in frequ. k sequī)

1. prizadevno, vedno ali povsod za kom (hod)iti, leteti (letati), teči, tekati za kom, za čim, slediti komu, spremljati koga; v pozitivnem pomenu: sese ultro omnes mulieres sectarier (gl. opombo spodaj) PL., ut candidatos sectentur totos dies CI., rex ibis neque te quisquam stipator ineptum praeter Crispinum sectabitur H., desine matronas sectarier H. (zaničlj.), praetorem circum omnia fora CI., Caesarem T., suas oves TIB.; v negativnem pomenu: anum sectatus sum clamore PL., servum sectari atque flagitare virum iubet CA. AP. GELL., ut pueri eum sectentur (da bi ga zasramovali) CI., ne ... sectere flagello H. da ne boš preganjal.

2. occ.
a) biti osebni služabnik, biti lakaj komu, koga: equidem te iam sector quintum annum PL., servum misi, qui sectari solet gnatum meum PL., ii servi ubi sunt? Chrysogonum sectantur CI. v Hrizogonovi službi.
b) rad zahajati, rad hoditi kam: gymnasia, porticūs PLIN. IUN.

3. pesn. (divjačino) zasledovati, loviti, preganjati: gallinam aut columbam PL., cervam sectari canes TER., sues silvaticos venabulo aut cervos VARR. AP. NON., dum tu sectaris apros V., leporem venator ut alta in nive sectetur H.

4. metaf.
a) gnati se za čim, željno iskati kaj, stremeti za čim, koprneti po čem, poganjati se za čim, prizadevati si za kaj, težiti za čim, želeti si kaj, česa, hlepeti, hrepeneti za čim: Q., SUET., IUST. idr., facinora PL., lites TER., praedam C., eminentīs virtutes T., lēvia H. težiti k uglajenosti.
b) poizvédeti (poizvedováti), raziskati (raziskovati, raziskavati); z odvisnimi skloni: mitte sectari, rosa quo locorum sera moretur H. nikar ne poizveduj.

Opomba: Star. inf. pr. sectārier: PL., H.

segeln jadrati, weg: odjadrati, her: prijadrati; ein Boot: jadrati z; figurativ pluti; figurativ leteti, odleteti; durchs Examen segeln odleteti pri izpitu; figurativ unter dem Namen X segeln pluti pod imenom X; von der Schule segeln zleteti s šole

sȉpati sȉpām, sȉpljēm
1. sipati: sipati pijesak u kreč
2. točiti: sipati vino u čaše
3. vlivati: sipati vodu u vino
4. razsipati: sipati novac uludo
5. metati, sipati: sipati komu prašinu u oči
6. streljati: sipati zrna iz puške
7. puhati, prhati: sipati vatru iz nozdrva
8. leteti, pršeti: varnice sipaju sve naokolo
9. liti, deževati: sipa kao iz kabla

sorvolare v. tr., v. intr. (pres. sorvolo) leteti, letati nad; preleteti; pren. iti prek česa, ne zmeniti se za kaj:
sorvolare un particolare, su un particolare ne zmeniti se za podrobnost

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

super-ferō -ferre -tulī -lātum (super in ferre)

1. čez kaj ali preko česa nesti (nositi), dati (dajati, devati), položiti (polagati), spraviti (spravljati): Plin.; v pass. tudi čez ali preko česa leteti (letati), (s)teči, (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se, (pre)plavati kaj: Plin., Ap., M., Tert.

2. nositi čez predvideni čas = biti noseča čez (predvideni) rok = zamujati z rokom: partum (plod) Plin. — Od tod adj. pt. pf. superlātus 3 pretiran, hiperboličen, hiperbolski, starejše presiljen: verba Ci., Q.

super-vector -ārī (super in vectārī) čez kaj ali preko česa se (pre)peljati, (pre)leteti, (pre)plavati, lebdeti, nositi se: super aquas Tert.

super-volitō -āre -āvī (super in volitāre) nad kom ali čim, čez koga ali kaj leteti (letati), (sem in tja) letati, kriliti (prhutati, frfotati), preleteti (preletati, preletavati) koga, kaj; z acc.: quibus sua tecta supervolitaverit (v novejših izdajah super volitaverit) alis? V., Ps.-V.; z dat.: contionanti … tantum foedarum volucrum supervolitavit, ut … T.

super-volō -āre (super in volāre) čez (kaj) leteti (letati), preleteti (preletati, preletavati) koga, kaj; abs.: tremibunda supervolat hasta V., aves supervolantes Mel., Val. Max., alte supervolantes Plin.; z acc.: Gell., tantumque supervolat orbem O.; pren. z dat.: supervolemus terrenis opibus nostris Aug.

šíšati šȋšām
I.
1. striči: šišati komu kosu, bradu; šišati koga do kože; šišati ovce
2. ekspr. odirati: šišati koga bez makaza
3. ekspr. naglo jo pobirati, teči: gle, kako šiša, sigurno će stići
4. ekspr. v rafalih streljati, leteti: iz zasjede su šišali po našoj koloni; po kukuruzištu su šišali neprijateljski meci
II. šišati se striči se

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.