Franja

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lésica (-e) f dem. od lesa piccolo graticcio

leskov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mogyoró
2. (izdelan iz lesa leske) ▸ mogyorófa

lipov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ hárs, hársfa
2. (izdelan iz lesa lipe) ▸ hársfa, hárs
3. (v kulinariki) ▸ hárs, hársfa
4. (o snovi) ▸ hársfa, hárs

macesnov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ vörösfenyő
2. (izdelan iz macesnovega lesa) ▸ vörösfenyőfa, vörösfenyő

mahagonijev pridevnik
1. (izdelan iz mahagonijevega lesa) ▸ mahagóni
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mahagóni, mahagónifaVstopil je v vežo in na levi strani zagledal majhno jedilnico z mizo in stoli iz temnega mahagonijevega lesa. ▸ Belépett az előtérbe, és a bal oldalon egy kicsi ebédlőt pillantott meg sötét mahagónifából készült asztallal és székekkel.

3. (o barvi) ▸ mahagóniViski je bil temne mahagonijeve barve. ▸ A whiskynek sötét mahagóniszíne volt.

mehki listavci stalna zveza
gozdarstvo (tržna skupina lesa) ▸ lágy lombos fa

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

modrikavost samostalnik
1. medicina (bolezensko stanje) ▸ szederjesség
Sopomenke: cianoza

2. (o obarvanosti) ▸ kékesség
Vendar takšne spremembe v barvi ne dosežejo vse žabe – modrikavost je le domena samcev. ▸ Azonban nem minden béka mutat ilyen színváltozást – a kékesség a hímek kiváltsága.
Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. ▸ Véleménye szerint a fa kékessége köbméterenként 15–20 euróval csökkenti az értékét.

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

obdeláva (-e) f

1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità

oljkov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ olajfa, olajSopomenke: oljčen

2. (izdelan iz lesa oljke) ▸ olajfa

orehov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ dió, diósPovezane iztočnice: orehova potica

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ dió, diófa
3. (izdelan iz lesa oreha) ▸ diófa
4. (o plodu) ▸ dió

palisandrov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ paliszander
2. (izdelan iz palisandrovega lesa) ▸ paliszander

pinijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

2. (izdelan iz lesa pinije) ▸ mandulafenyő
3. (o plodu) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

plemeniti listavci stalna zveza
gozdarstvo (tržna skupina lesa) ▸ nemes lombosfák

plošč|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura, tehnika die Platte (akustična Schallschluckplatte, betonska Betonplatte, brzokuhalna Schnellkochplatte, grelna Heizplatte, Warmhalteplatte, iverna Spanplatte, Holzfaserplatte, izolacijska Dämmplatte, geografija jezerska Seenplatte, tehnika kalilna Schreckplatte, kamnita Steinplatte, kovinska Metallplatte, kuhalna Kochplatte, gradbeništvo, arhitektura lahka Leichtbauplatte, luknjičasta Lochplatte, mavčna Gipsplatte, mizna Tischplatte, anatomija nebna Gaumenplatte, nosilna Tragplatte, obračalna Wendplatte, oklopna Panzerplatte, osnovna Fußplatte, Grundplatte, elektrika ozemljilna Erdplatte, pihalna Blasplatte, čelnega lesa Hirnholzplatte, iz lesne volne Holzwolleplatte, iz mineralne volne Mineralfaserplatte, plutasta Korkplatte, pokrovna Deckplatte, priležna/pritisna [Anpreßplatte] Anpressplatte, ravnalna Richtplatte, robna Randplatte, rožena Hornplatte, salonitna Eternitplatte, sendvič Sandwichplatte, stresalna Rüttelplatte, strgalna Abstreifplatte, tiskarska Druckplatte, udarna Prallplatte, utopna Gesenkplatte, vbodna Stichplatte, vezana [Preßholzplatte] Pressholzplatte, Sperrplatte, Sperrholzplatte, vlagalna Aushängeplatte, vlaknena Faserplatte, vodilna Führungsplatte, žarilna Glühplatte)

2. geografija, tehnika, geologija die Tafel (armaturna Armaturentafel, celinska Kontinentaltafel, kamnita Steintafel, elektrika z zvonci Klingeltafel, elektrika razdelilna Verteilertafel, signalna Anzeigetafel)

3. tehnika die Scheibe (brusilna Schleifscheibe, delilna Teilscheibe, kovinska Metallscheibe, mlevna Mahlscheibe, nihajna Taumelscheibe, rezalna Trennscheibe, sklopke Kupplungsscheibe, sojemalna Mitnehmerscheibe, sprožna Auslösescheibe)

4.
tehnika drsna plošča der Gleitschuh
instrumentna plošča das Instrumentenbrett, Gerätebrett
krmilna plošča das Bedienungsfeld, die Bedienungstafel
lesena plošča die Holzplatte, Holztafel, za lesorez: der Holzstock
ledena plošča geografija, pomorstvo die Eisscholle, die Eisbank
ledene plošče množina das Packeis
snežna plošča die Schneescholle
spominska plošča die Ehrentafel, die Gedenktafel, Gedenkplatte
stikalna plošča das Schaltbrett, die Schalttafel
stiskalna plošča die [Preßplatte] Pressplatte, der [Preßdeckel] Pressdeckel
vrtljiva plošča der Drehkranz, die Drehscheibe
obložiti s ploščami verplatten
s ploščami tlakovana pot der Plattenweg

pohíštvo (-a) n mobili, mobilia:
pohištvo iz hrastovega lesa mobili di quercia
furnirano, oblazinjeno pohištvo mobili impiallacciati; mobili imbottiti, capitonné

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

porab|a ženski spol (-e …)

1. der Verbrauch, -verbrauch (bencina Benzinverbrauch, Spritverbrauch, dodatna Mehrverbrauch, energije Energieverbrauch, goriva Kraftstoffverbrauch, kisika Sauerstoffverbrauch, lastna Eigenverbrauch, lesa Holzverbrauch, letna Jahresverbrauch, materiala Materialverbrauch, nafte Erdölverbrauch, Ölverbrauch, najvišja Höchstverbrauch, plina Gasverbrauch, toka Stromverbrauch, vode Wasserverbrauch, takojšnja Sofortverbrauch, večja Mehrverbrauch)

2. (potrošek) der Aufwand, -aufwand (časa Zeitaufwand, dela Arbeitsaufwand, energije Energieaufwand, materiala Materialaufwand, moči Kraftaufwand)

3. (potrošnja) der Konsum, -konsum (domača Binnenkonsum, kruha Brotkonsum, mesa Fleischkonsum, masovna Massenkonsum, živil Lebensmittelkonsum)
omejevanje (lastne) porabe der Konsumverzicht

4. (uživanje) der Konsum, -konsum (alkohola Alkoholkonsum, drog Drogenkonsum)