Franja

esclusivamente avv. izključno, le

exclusively [iksklú:sivli] prislov
samo, le, izključno, edino

exclusivement [ɛksklüzivmɑ̃] adverbe izključno; samó, le

fuorché

A) cong. samo, le:
farò qualsiasi cosa, fuorché umiliarmi storil bom karkoli, le poniževal se ne bom

B) prep. razen:
erano tutti presenti fuorché tuo fratello vsi razen tvojega brata so bili tam

gleich

1. enak; Mathematik ist gleich je enako; Mathematik skladen; (derselbe) isti; in gleicher Weise na isti način; einer Sache gleich sein biti istoveten z

2. Adverb (gleichgültig) es ist mir gleich vseeno mi je

3. (gleich 3) kar; gleich dem kot

4. zeitlich: takoj, lokal: tik, takoj

5. (nur, bloß) le, neki; wie gleich (hieß es) kako neki... ganz gleich vseeno; gleich und gleich gesellt sich gern iste sorte ptiči vkup letijo

háide interj. daj, le

ȉgda prisl.
1. kdaj: reci mu ako ga igda vidiš
2. nekoč, enkrat, le kdaj, kdaj: bolje igda nego nigda
3. le: radio sam koliko sam igda mogao; on je viknuo koliko je igda mogao

ȉkad, ȉkadā prisl.
1. kdaj koli, kadar koli, le kdaj: bolje ikad nego nikad
2. kolikor, le: on se busao u grudi što je ikad mogao; udario je koliko je ikad mogao

immer

1. vedno; noch immer še vedno; immer wieder vedno znova; auf immer za vedno, za zmeraj; immer besser vedno bolje, vse bolje in bolje

2. kar, le (immer langsam kar/le počasi, immer mit der Ruhe le mirno); immer zu le daj!

3. was immer karkoli (že); wer immer kdorkoli (že); wie immer kakorkoli (že); wann immer kadarkoli (že); wo immer kjerkoli (že)

jih pron.

1. pog. li, le:
dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
povedati jih komu cantarle chiare a uno
razdirati, stresati jih fare il buffone
preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
(v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!

man² le, kar (man los, man schnell le, le hitro)

meramente samo, zgolj, le

merely [míəli] prislov
samo, edino, le

merito ameriška španščina samo, le

mero ameriška španščina zelo, popolnoma, čisto; samó, le, zgolj; Mehika v hipu

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod

I. časovno

1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.

2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —

II. načinovno splošno omejuje

1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.

2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.

njíhov leur ; (poudarjeno) le (ali la) leur

njún leur ; (poudarjeno) le (ali la) leur

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.