Franja

ingrávido lahek

kòlāj (t. kolaj)
1. neskl. prid. lahek: kolaj rabota
2. prisl. lahko: kolaj je promijeniti, promeniti mlinara

labo(u)rless [léibəlis] pridevnik
neutrudljiv, brez truda, brezdelen, lahek

ladino¹ agg. lahek, udoben

lȁgačak -čka -o
1. lahek: lagačak kao srnče
2. rahel, blag: lagačak vjetrić

lȁgahan -hna -o, làgāhan -hna -o lahek, lahen: lagahan posmijeh

lȁgan -a -o, làgān -a -o, komp. lagànijī lahek: lagan gospodarski život; -o jelo; lagan kao pero; tikva je -a, ali će nekome biti teža od olova

lȁgašan -šna -o lahek: lagašan korak

lȁk -a -o, dol. lȁkī -ā -ō, komp. lȁkšī -ā -ē lahek: lak predmet, udarac; -a roba, ženska, večera, kazna, operacija; -o vino, oružje; -i metali; -i benzin; -o je njemu govoriti; -a mu domaća zemlja; lak na peru nadarjen za pisanje; lak na snu rahlega spanja; lak pod kapom ne preveč bistre pameti

lȁsan -sna -o dial. lahek: činiti se lasan kao pero

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen

leggēro

A) agg.

1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana

2. pren. majhen, skromen

3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah

4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno

5. glasba
musica leggera lahka glasba

6. šport
atletica leggera lahka atletika

B) avv. lahko; rahlo

lēggio

A) agg. (m pl. -gi) navt. lahek:
naviglio leggio brodovje z nepopolnim tovorom

B) m (pl. -gi) navt. čep (na dnu plovila)

leicht lahek (auch Schuhe, Waffen, Leben, Wasserstoff, Hand, Sieg); Kleidung: lahen; Schlaf: rahel, lahen; Fieber, Zweifel: rahel; Fahrlässigkeit: majhen; leichten Herzens z lahkim srcem; leichtes Blut haben biti lahek; ein leichtes Mädchen lahko dekle; auf die leichte Schulter nehmen vzeti zlahka, ne razbijati si glave zaradi; leichtes Spiel haben mit zlahka opraviti z; Adverb lahko, zlahka, klopfen, streicheln: lahno, erkältet: rahlo; das kommt nicht so leicht wieder to se zlepa ne bo ponovilo; jemandem leicht fallen ne delati težav (komu); sich etwas leicht machen olajšati si (kaj); etwas leicht nehmen jemati (kaj) zlahka, ne jemati (česa) dovolj resno; sich mit etwas leicht tun ne imeti težav s (čim)

leichtgewichtig lahek

lejér -ă (-i, -e) adj. lahek, udoben

leve lahek; nepomemben, neznaten; odpustljiv

herida leve lahka rana
culpa leve majhen pregrešek

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

liēve agg.

1. lahek, lahen

2. blag, rahel:
scossa lieve blag sunek
lieve discesa blag spust, blaga strmina

ligero lahek; hiter, brz; lahkomiseln; površen

ligero de pies urnih nog
ligero de ropas (na pol) nag
sueño ligero rahlo spanje
a la ligera hitro, urno; lahkomiselno
creer de ligero lahkoveren biti
obrar muy de ligero zelo lahkomiselno ravnati
de ligeras costumbres ohlapnih nravi