Franja

ledenišk|i (-a, -o) geografija glazial; Gletscher- (led das Gletschereis, obrus der Gletscherschliff, potok der Gletscherbach, vrt der Gletschergarten, miza der Gletschertisch, raza die Gletscherschramme, razpoka die Gletscherspalte, jezero der Gletschersee, mleko die Gletschermilch, področje das Gletschergebiet)

ledeníški glaciar

ledeniško jezero lago m glaciar
ledeniški led hielo m de glaciar
ledeniška razpoka grieta f de glaciar
ledeniški sneg nieve f de glaciar; conchesta f

Matíja (-a) m Matteo
PREGOVORI:
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

odstrani|ti (-m) odstranjevati

1. madeže, odpadke, sneg, sledove zločina, glavno pričo: beseitigen

2. s čistilom, z operacijo, disciplinsko: entfernen

3. (spraviti drugam) pohištvo, ponesrečenca: fortschaffen, (spraviti proč) wegschaffen; vse pohištvo, vse knjige iz sobe, s police: (aus dem Zimmer/Regal) ausräumen; knjige z mize ipd.: räumen

4. ovire: aus dem Weg räumen, ausräumen, razloge: ausräumen

5. (očistiti) befreien (von) (umazanijo s čevljev die Schuhe von Schmutz befreien); (uspešno očistiti) madež: wegbekommen; zgornjo plast: abtragen
odstraniti X s prekuhavanjem X auskochen
odstraniti X z likanjem X wegbügeln
odstraniti X z luženjem X abbeizen
odstraniti X z luščenjem X abziehen, ablösen
odstraniti X z drgnjenjem X abreiben
odstraniti X z razstreljevanjem X lossprengen
odstraniti X z retuširanjem X wegretuschieren
figurativno odstraniti X z diskutiranjem X wegdiskutieren
odstraniti drobovino živali: (ein Tier) ausnehmen, ausschlachten
medicina operativno odstraniti kaj (etwas) wegoperieren
odstraniti skorjo z debla: (einen Stamm) entrinden
odstraniti žlindro iz Xa X abschlacken/entschlacken
odstraniti apno iz Xa X entkalken
odstraniti dlako z Xa X enthaaren
odstraniti kali z Xa X entkeimen, auskeimen
odstraniti korenine čemu (etwas) abwurzeln
odstraniti koščice iz Xa X entsteinen, aussteinen, entkernen
odstraniti led z Xa X enteisen, abeisen
odstraniti ličilo abschminken (se sich)
odstraniti listje z Xa X entblättern
odstraniti lupino čemu: (etwas) ausschälen
odstraniti mine (ein Gelände) entminen
odstraniti opaž entschalen, ausschalen
odstraniti peclje Xu X entstielen, abstielen
odstraniti pečat z Xa X entsiegeln
odstraniti rjo z Xa X entrosten
odstraniti saje iz Xa X entrußen
odstraniti sluz iz Xa X entschleimen
odstraniti svinec iz Xa X entbleien
odstraniti vlakna iz Xa X entfasern
odstraniti zrnje iz Xa X auskörnen

odtájati dégeler, fondre

odtajati se se dégeler, se fondre
led se je odtajal la glace a fondu
njena (njegova) prijaznost je končno odtajala napeto ozračje (figurativno) sa bienveillance finit par dégeler l'atmosphére tendue

odtájati (-am) | odtajeváti (-újem)

A) perf., imperf. sgelare, sciogliere:
pijača mu je odtajala jezik gli si sciolse la lingua a furia di bere
odtajati led sbrinare

B) odtájati se (-am se) | odtajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgelarsi

ôsel ass; (sivec) donkey; he-ass, jackass, jack; VB žargon moke, narečno cuddy; ZDA burro; figurativno (bedak) ass, jackass; duffer, dunce, ZDA mutt

ôsle komu pokazati (figurativno) to put one's fingers to one's nose at someone, to thumb one's nose at someone, to make a long nose at someone
ne bodi tak ôsel! don't be an ass!
ôsel gre samo enkrat na led even a fool learns by bitter experience
priti s konja na ôsla (figurativno) to come down in the world

ôsel (ôsla) m

1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
osel riga l'asino raglia
jahati na oslu cavalcare l'asino
natovorjen kot osel carico come un asino
trmast kot osel testardo come un mulo
to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

2. pren. asino, somaro:
kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
molči, osel zitto, asino che non sei altro
pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
PREGOVORI:
kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda

pást trap; (jama) pitfall; (zanka) snare

pást za podgane (miši) rat trap (mousetrap)
pást za tanke tank trap
nastaviti pást to lay (ali to set) a trap
pasti v pást to fall into a trap, to be waylaid
ujeti se v pást to fall (ali to walk) into a trap, to be caught in a trap
ujeti se v lastno pást (figurativno) to be hoist with one's own petard
v pást ujeti koga to trap (ali to entrap, to ensnare) someone
zapeljali so ga v pást they led him into a trap

plavajoč [ó] (-a, -e) schwimmend (prosto freischwimmend); Schwimm- (dok das Schwimmdock, rastlinstvo, botanika list das Schwimmblatt, plod die Schwimmfrucht, valj tehnika die Schwimmwalze), Treib- (led das Treibeis, les das Treibholz, mina die Treibmine)
gradbeništvo, arhitektura plavajoči estrih schwimmender Estrich

plavajóč swimming; floating; afloat; buoyant

plavajóč dok floating dock
plavajóči bager (floating) dredger
plavajóče (kopalno) milo floating (bath) soap
plavajóč led floating ice
plavajóča mina floating mine
plavajóči (pontonski) most pontoon bridge
plavajóča letalska baza floating air base
plavajóč tank amphibious tank, amphibian
plavajóč žerjav tehnika floating crane
plavajóč traktor (za prevoz čet) amphibious troop carrier, (v drugi svetovni vojni) duck

plavajóč (-a -e)

A) adj. che nuota, che galleggia; natante, galleggiante:
navt. plavajoči dok bacino galleggiante, di carenaggio
geogr. plavajoči led pack angl.
zool. plavajoči migetalkarji ciliati (Ciliata)

B) plavajóč (v adv. rabi) galleggiando, nuotando

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

podkován iron-shod, furnished with nails (ali hobnails)

podkován z žeblji (čevlji) hobnailed; (konj) shod
podkován za (na) led calked
biti dobro podkován v (figurativno) to be well versed in, to be well up in, to be proficient in
v tem predmetu sem dobro podkován I've had a good grounding in this subject

podkováti

podkováti konja to shoe a horse; (čevlje) to stud (a boot) with hobnails; to furnish with nails
podkováti za na led to calk (konja a horse)

polarn|i (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, matematika Polar- (dan der Polartag, led das Polareis, sij das Polarlicht, fronta die Polarfront, noč die Polarnacht, os die Polarachse, zračne mase množina die Polarluft, podnebje das Polarklima, področje die Polarzone, das Polargebiet, živalstvo, zoologija brezovček der Polar-Birkenzeisig, galeb die Polar-Möwe, krastača die Polarkröte)
| ➞ → arktični, beli, severni, snežni