Franja

Zadetki iskanja

  • brezobziren pridevnik
    1. (nesramen) ▸ gátlástalan, tapintatlan
    brezobziren izkoriščevalec ▸ gátlástalan kizsákmányló
    brezobziren poslovnež ▸ gátlástalan üzletember
    brezobziren lastnik ▸ gátlástalan tulajdonos
    brezobziren lov ▸ mértéktelen vadászat
    brezobzirno ravnanje ▸ gátlástalan eljárás
    brezobzirno obnašanje ▸ tapintatlan viselkedés

    2. (neusmiljen; krut) ▸ gátlástalan, lelkiismeretlen
    brezobzirno nasilje ▸ gátlástalan erőszak
    brezobziren morilec ▸ gátlástalan gyilkos
    zaradi brezobzirnega maščevanja ▸ gátlástalan bosszúból
  • cenén (-a -o) adj.

    1. a buon mercato, a buon prezzo

    2. pren. pejor. plateale, banale:
    lov za cenenimi učinki ricerca di effetti plateali
    cenen umetnik pompiere
  • čarodéj; čaróvnik, čaróvnica mago m ; encantador m , -ra f ; hechicero m , -ra f ; brujo m , bruja f

    lov na čarovnice caza a las brujas
  • čarovnic|a ženski spol (-e …) die Zauberin (tudi figurativno), Zaubrerin; (coprnica) die Hexe
    preganjanje čarovnic die Hexenjagd
    sežiganje čarovnic/ sežig čarovnice die Hexenverbrennung
    zborovanje čarovnic der Hexensabbat
    lov na čarovnice die Hexenverfolgung (tudi figurativno)
    vera v čarovnice der Hexenglaube
  • čarovnica samostalnik
    1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bába
    hudobna čarovnica ▸ gonosz boszorkány
    stara čarovnica ▸ vén boszorkány
    Sopomenke: coprnica

    2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
    lov na čarovnice ▸ boszorkányvadászat, boszorkányüldözés
    sežigati čarovnice ▸ boszorkányt éget
    sežiganje čarovnic ▸ boszorkányégetés
    preganjanje čarovnic ▸ boszorkányüldözés
    procesi proti čarovnicam ▸ boszorkányperek

    3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlya
    stara čarovnica ▸ vén szipirtyó
    Ej, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
    Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
    Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

    4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
    Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
    Sopomenke: coprnica
  • čaróvnica witch, sorceress, enchantress

    lov na čaróvnice (figurativno, politika) witch-hunt
    lovec na čaróvnice politika witchhunter
    loviti čaróvnice politika to witch-hunt
  • čaróvnica (-e) f

    1. strega; maga; publ.
    lov na čarovnice caccia alle streghe

    2. pejor. strega
  • človek1 [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

    1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

    2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

    3. mož, možak, osebnost: der Mann
    biti mrtev človek ein toter Mann sein
    človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
    človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
    človek leta der Mann des Jahres
    mali človek der kleine Mann
    pravi človek der Richtige, der richtige Mann
    primeren človek der geeignete Mann
    človek z ulice der Mann von der Straße
    človek v morju! Mann über Bord!
    |
    Bog-človek der Gottmensch
    pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
    človek božji! Menschenskind!
    živ človek (ne/ni) keine Seele
    bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
    genetika človeka die Humangenetik
    greh prvega človeka der Sündenfall
    namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
    spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
    tip/vrsta človeka der Menschenschlag
    človeka vreden menschenwürdig
    človeka nevreden menschenunwürdig
    človeku podoben menschenähnlich
    človeku podobna opica der Menschenaffe
    lov na človeka die Menschenjagd
    nauk o človeku die Menschenkunde
    predstava o človeku das Menschenbild
    človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
    kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
    vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
    storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
    obleka naredi človeka Kleider machen Leute
    človek človeku volk homo homini lupus
  • čóln boat; canoe; sloop; šport sculler, skiff, (na vesla) wherry

    čóln na vesla rowing boat, ZDA rowboat
    športni čóln sporting boat
    majhen čóln dinghy
    motorni čóln motorboat
    platnen, zložljiv čóln folding canoe, collapsible boat
    plitek, ploščat čóln punt, (za lov na divje race) gunning punt
    velik čóln barge
    velik in odprt čóln launch
    torpedni čóln torpedo boat
    reševalni čóln lifeboat
    ribiški čóln fishing boat
    gumijast čóln rubber dinghy, rubber boat
    drog (kavelj) za odrivanje ali privlačenje čólnov boathook
    izlet s čólnom boat trip, boating party
    vožnja s čólnom boating, arhaično boatage
    izposojevalnica čólnov boat hire (business)
    voziti se s čólnom to go boating, to boat
    prevažati kaj s čólnom to carry (ali convey ali transport) something by boat
  • divjačina samostalnik
    1. (meso) ▸ vadhús
    izvoz divjačine ▸ vadhúsexport
    dušena divjačina ▸ párolt vadhús
    pečena divjačina ▸ sült vadhús

    2. (divje živali) ▸ vad, vadállomány
    lov na divjačino ▸ vadra vadászik
    Preživljal se je tako, da je lovil divjačino. ▸ Vadászatból él.
    Sopomenke: lovna divjad, divjad
  • divjad samostalnik
    neštevno (divje živali) ▸ vad, vadak
    gospodarjenje z divjadjo ▸ vadgazdálkodás
    upravljanje z divjadjo ▸ vadgazdálkodás
    zaščita pred divjadjo ▸ vadak elleni védelem
    gojitev divjadi ▸ vadtenyésztés
    odstrel divjadi ▸ vadkilövés
    stalež divjadi ▸ vadállomány
    številčnost divjadi ▸ vadak száma
    krmljenje divjadi ▸ vadetetés
    lov divjadi ▸ vadászat
    populacija divjadi ▸ vadpopuláció
    ohranitev divjadi ▸ vadak megőrzése
    nalet divjadi ▸ vadgázolás
    reja divjadi ▸ vadtenyésztés
    gojenje divjadi ▸ vadtenyésztés
    meso divjadi ▸ vadhús
    parkljasta divjad ▸ hasított körmű vadak
    uplenjena divjad ▸ elejtett vad
    rastlinojeda divjad ▸ növényevő vadak
    pernata divjad ▸ szárnyas vad
    povožena divjad ▸ elgázolt vad
    prostoživeča divjad ▸ szabadon élő vadak
    ustreljena divjad ▸ lelőtt vad
    poginula divjad ▸ elhullott vad, döglött vad
    avtohtona divjad ▸ őshonos vadak
    poljska divjad ▸ mezei vadak
    divjad v lovišču ▸ vadászterületen lévő vadak
    divjad v gozdu ▸ erdei vadak
    škoda na divjadi ▸ vadkár
    divjad na cesti ▸ vadak az úton
    lov na divjad ▸ vadászat
    krmišče za divjad ▸ vadetető
    gospodariti z divjadjo ▸ vadakkal gazdálkodik
    loviti divjad ▸ vadászik
    preganjati divjad ▸ vadat hajt
    škoda zaradi divjadi ▸ vadkár
    skrbeti za divjad ▸ vadakról gondoskodik
    trk z divjadjo ▸ vaddal ütközés
    V zimskem času je poleg varstva pred mrazom potrebno zaščititi drevesa pred divjadjo. ▸ A téli időszakban a fagy mellett a vadak ellen is védeni kell a fákat.
  • divjád game; (jelenja) deer, pl deer

    drobna divjád small deer
    lov na veliko divjád big-game hunting
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • divji prašič moški spol lovstvo das Wildschwein, die Wildsau
    lov na divje prašiče die Sauhatz, die Saujagd
    pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde
  • dovoliti glagol
    1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyez
    dovoliti uporabo ▸ használatot engedélyez
    dovoliti poseg ▸ beavatkozást engedélyez
    dovoliti vrnitev ▸ visszatérést engedélyez
    dovoliti objavo ▸ közzétételt engedélyez
    dovoliti gradnjo ▸ építést engedélyez
    dovoliti prodajo ▸ értékesítést engedélyez, eladást engedélyez
    izjemoma dovoliti ▸ kivételesen engedélyez
    Lov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.
    dovoliti gostom ▸ vendégeknek engedélyez
    dovoliti vstopiti ▸ belépést engedélyez
    Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

    2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
    Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
    Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
    Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
    V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

    3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
    Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
    Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
    Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.
  • dovoljênje (-a) n permesso, licenza, concessione, autorizzazione; lasciapassare:
    (vljudnostna fraza) z dovoljenjem? (è) permesso?
    gradbeno dovoljenje concessione, licenza edilizia
    obrtno dovoljenje licenza (di esercizio)
    prometno dovoljenje permesso di circolazione
    vozniško dovoljenje patente di guida
    dovoljenje za bivanje permesso di soggiorno
    dovoljenje za delo permesso di lavoro
    dovoljenje za lov, ribolov licenza di caccia, di pesca
  • dovoljênje permiso m ; licencia f

    z dovoljenjem! ¡con permiso!
    z Vašim dovoljenjem con su permiso
    brez dovoljenja sin permiso
    dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
    dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
    vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
    gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
    izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
    dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
    prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia
  • dvorjenj|e [ó] srednji spol (-a …) das Hofmachen; lovstvo die Balz
    lovstvo lov v času dvorjenja die Balzjagd
  • efekt [é] moški spol (-a …) der Effekt, -effekt (tople grede Treibhauseffekt, Dopplerjev Dopplereffekt, Faradayev Faraday-Effekt, svetlobni Lichteffekt, Thomsonov Thomson-Effekt, tunelski Tunneleffekt, Tyndallov Tyndalleffekt, vizualni Schaueffekt, zaključni [Schlußeffekt] Schlusseffekt, Zeemanov Zeeman-Effekt); (učinek) die Wirkung, -wirkung; (vtis) der Eindruck; (rezultat) das Endergebnis
    sredstvo za dosego efektov das Effektmittel
    zvočni efekt der Klangeffekt, die Klangwirkung, posnetek: die Effektaufnahme, zvok der Effektton
    zakon efekta das Effektgesetz
    lov za efekti die Effekthascherei
    brez efekta effektlos
  • efékt effect

    brez efékta effectless
    svetlobni efékt light effect
    zvočni efékt sound effect
    lov za efékti staginess
    to ni imelo nobenega efékta nanj it was of no effect (ali it had no effect) on him
    vsak efékt ima svoj vzrok every effect has its cause
    napraviti (svoj) efékt to take effect