Franja

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

año moški spol leto

año de aprobación poskusno leto
año bisiesto prestopno leto
año común navadno leto (365 dni)
año corriente tekoče leto
año económico proračunsko (budžetno) leto
año escolar šolsko leto
año nuevo novo leto
año tras año leto za letom
año y vez leto za letom; vsako leto
estar de buen año zdrav in krepak biti
ganar año napraviti letni izpit
¡mal año para él! preklet bodi!
años pl rojstni dan
cumplir los año doživeti svoj rojstni dan
dar los años čestitati k rojstnemu dnevu
entrado en años v letih, prileten
¡por muchos años! na mnoga leta! na zdravje!
hace años pred leti
jugar los años le za kratek čas (zabavo) igrati

berge [bɛrž] féminin strm (rečni) breg; strmo pobočje; populaire leto

il a plus de 50 berges (populaire) večkot 50 let ima

Berichtsjahr, das, leto, za katero velja poročilo

brūma -ae, f (kontr. iz *brevima [sc. dies], subst. superl. adj. brevis) čas, ko sonce navidezno stoji v znamenju Kozoroga,

1. najkrajši dan (v letu), zimski kres, zimski sončni obrat, začetek zime: Lucr., Col. idr., bruma a brevissimis diebus Varr., bruma novi prima est veterisque novissima solis O., ante brumam Ter., Ci., Plin., post brumam Ci. ep., brumā Ci. ob zimskem kresu, sub bruma C., erat forte brumae tempus L.

2. pesn. sinekdoha
a) zimski čas, zimski mraz, zima: O., Tib., Pr., Val. Fl., Stat., bruma horrida cano gelu V., mox bruma recurrit iners H., per brumam H.
b) leto: ante brumas triginta Mart.

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gȍdinica ž ljubk. leto: kol'ko žica, tol'ko godinica kolikor nitk, toliko let, se reče tistemu, ki je oblekel novo obleko; godinicu-dvije leto dve

gòdīšte s
1. leto: -a 863 stigla su braća Ćirilo i Metodije u Moravsku
2. letnik: jedno godište Vukove Danice; treće godište pitomaca Vojne akademije

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

hiver [ivɛr] masculin zima, zimski čas; figuré (življenjsko) leto

d'hiver zimski
fruits masculin pluriel de l'hiver zimsko sadje
paysage masculin d'hiver zimska pokrajina
poil masculin (ali: toison féminin), pelage masculin d'hiver zimska dlaka, kožuh
sports masculin pluriel d'hiver zimski športi
en hiver pozimi
au milieu, au plus fort, au cœur de l'hiver sredi zime
dur hiver huda zima
résister à l'hiver prestati zimo

izletálnica ž leto, otvor na košnici

izletíšče s
1. leto, otvor na košnici
2. izletište, izletnička tačka

Jahr, das, (-/e/s, -e) leto; voriges Jahr lani; ein halbes Jahr pol leta; seit 3 Jahren že 3 leta; im Jahr v letu; einmal im Jahr (enkrat) letno; im Jahr 1991 leta 1991; in den zwanziger Jahren v dvajsetih letih; das ganze Jahr über vse leto; Jahr für Jahr leto za letom; Jahr und Tag leto in dan; mit einem Jahr Verspätung z enoletno zakasnitvijo; jung an Jahren mlad po letih; in die Jahre kommen priti/prihajati v leta; bei Jahren sein biti v letih; in den besten Jahren v najboljših letih; ein fettes/mageres Jahr izdatno/pičlo/borno leto; jünger sein/aussehen als seine Jahre dobro skrivati leta

Jährchen, das, ironisch leto

longe [lɔ̃ž] féminin povodec; populaire leto

longe (de veau) (telečja) ledvična pečenka
longe de chevreuil srnjakova (srnina) hrbtina

napóna ž leto, konop, uže između dva jarbola ili uže koje drži jarbol prema pramcu

off-year [ɔ́:fjiə] samostalnik
slabo leto
ameriško leto, ko ni predsedniških volitev

pige [piž] féminin, technique mera; populaire leto; honorar (novinarju) od vrste; typographie penzum za stavca; populaire ura

faire la pige à quelqu'un prekositi koga, napraviti bolje kot on
travailler, être payé à la pige delati, biti plačan od vrste (časnikar)

polétje s, mn. poletja poletij ljeto, leto: zgodnje poletje
rano ljeto

primavēra¹ f

1. pomlad (tudi ekst.)

2. pren. pomlad:
la primavera della vita življenjska pomlad, mladost

3. pren. šalj. leto:
avere molte primavere biti v letih