Franja

autopropulsé, e [-prɔpülse] adjectif ki ima lasten pogon

bremensk|i [é] (-a, -o) Lasten- (list das Lastenblatt, stanje der Lastenstand, konica die Lastenspitze)

circumcelliōnicus 3 (circumcelliō) menihom popotnikom lasten: fortitudo Aug.

consubstancial bitju lasten; prirojen

eignen

1. sich eignen zu/als (sehr/schlecht) biti (zelo/malo) primeren za, biti kvalificiran za

2. (eigentümlich sein) biti lasten (komu, čemu)

españolada ženski spol Špancem lasten način ravnanja ali govorjenja

gentīlis -e (gēns)

I. ki spada k plemenu, ki spada k rodu, plemenski, rodoven, sorodstven, soroden, sorodovinski: manus O. (o krdelu 300 Fabijcev), eloquentia, gentile domus nostrae bonum T., nomen (npr. Cornelius, Iulius) SUET., stemma SUET. rodovnik, quod gentile in illo videbatur SUET. prirojeno, odia SIL.; subst. gentīlis -is, m soplemenjak, sorodnik, sorodovinec: ad agnatos et gentiles est deducendus VARR., fuit meo regnante gentili CI., tuus etiam gentilis, Brute CI., homines deorum immortalium quasi gentiles CI.; metaf. o sužnjih, ki so dobili ime svojega gospodarja: apud antiquos singuli Marcipores Luciporesve dominorum gentiles omnem victum in promiscuo habebant PLIN. –

II.

1. istega plemena = istega naroda, naroden, kakemu narodu lasten, za kak narod značilen, domač, domovinski: religio, solum T., levitas T. narodu lastna lahkomiselnost, utilitas T. lastnega (svojega) naroda, metallum SIL., gurges STAT., proprietates TERT.; subst. gentīlis -is, m (so)rojak: linguā et oratione ipsius, non minus scite quam si gentilis eius esset, locutus est GELL.

2. occ.
a) inozemski, nerimski, barbarski: turbare gentiles nationes T.; kot subst. m. v pl. Nerimljani, barbari: AUS., AMM., COD. TH.
b) poganski, neveren: ECCL., Sext. Pythagoreus, homo gentilissimus HIER.; subst. gentīlēs -ium, m pogani, neverniki: ECCL.; adv. gentīliter pogansko, neversko:
c) kot gram. t. t. ki pomeni narodnost: in „as“ terminantia, quando sunt gentilia PRISC.

inconfondibile agg. nezamenljiv; značilen, svojevrsten, komu lasten:
voce inconfondibile značilen glas

interprofessionnel, le [-prɔfɛsjɔnɛl] adjectif lasten vsem poklicem

salaire masculin minimum interprofessionnel garanti vsem poklicem zajamčen minimalni dohodek (kratica: S. M. I. G)

körpereigen lasten ... telesa/organizma; körpereigene Abwehr lastna obramba telesa

parasitique [-zitik] adjectif lasten parazitom, parazitski

vie féminin parasitique parazitsko življenje

ragtime [rǽgtaim]

1. samostalnik
ameriško črnski glasbi lasten ritem s pogostnimi sinkopami; sinkopirana glasba, sinkopirani stil jazza

2. pridevnik
pogovorno vesel, razposajen, neresen, komedijantski, burkast, komičen

room-trader [rúmtreidə] samostalnik
ameriško borzni trgovec, ki špekulira na lasten račun

sauvagin, e [sovažɛ̃, in] adjectif (vonj, okus) lasten nekaterim divjim (vodnim) pticam

sentir le sauvagin dišati po divjih pticah

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

stolātus 3 (stola)

1. oblečen v stolo, ostolan: Hier., statuae marmoreae muliebres stolatae Vitr., Ulixes stolatus Caligula ap. Suet. v stolo oblečeni Odisej (Uliks), ženski Odisej (Uliks) (porogljivo o Liviji); od tod subst. stolātae -ārum, f častitljive (častivredne, poštene) matrone: Petr.

2. meton. lasten častitljivi (častivredni, pošteni) matroni, značilen (tipičen) za častitljivo (častivredno, pošteno) matrono: pudor Mart.

systemeigen sistemu lasten

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

xysticus 3 (tuj. ξυστικός) h ksístu (vadbišču atletov, telovadnici atletov) sodeč, za ksíst (atlete) značilen, ksístu (atletom) lasten, ksístski (atletski): vanitas, munditiae Tert.; subst. xysticī -ōrum, m „ksístarji“ = atleti: Ulp. (Dig.), nec tamen eo minus aut xysticorum certationes aut gladiatorum pugnas severissime semper exegit Suet., ut et si quid scaenici ac xystici donatum olim vendidissent, auferretur emptoribus Suet.