Franja

hambre ženski spol lakota, glad; poželenje (de po)

hambre canina volčja lakota
hambre estudiantina huda lakota
matar el hambre utešiti lakoto
matar de hambre izstradati
morirse de hambre umreti od lakote
tener hambre lačen biti
a buen(a) hambre no hay pan duro glad je najboljši kuhar
el hambre aguza el ingenio sila naredi človeka iznajdljivega

hunger¹ [hʌ́ŋgə] samostalnik
lakota, glad
figurativno hrepenenje (for, after po)

hunger is the best sauce lačnemu vse diši
to satisfy one's hunger utešiti lakoto

Hunger, der, (-s, ohne Plural) lakota (tudi figurativ), glad; (Hungern) stradanje, stradež; Hunger nach figurativ potreba po; vor Hunger od lakote; Hunger bekommen postati lačen; Hunger haben biti lačen; großen Hunger haben biti zelo lačen; den Hunger stillen potešiti lakoto; von Hunger sterben umreti od lakote

Hungergefühl, das, občutek lakote, lakota

Hungerkatastrophe, die, lakota

Hungersnot, die, lakota

iēiūnitās -ātis, f (iēiūnus)

I. praznost v želodcu, prazen želodec, teščnost, lakota: Amm., Cael., ieiunitatis plenus, anima foetida Pl. —

II. metaf.

1. primanjkovanje vlage, suhost, suhota: calcis, tegularum Vitr., calida humoris ieiunitas Vitr.

2. pren.
a) suhost, suhoparnost, jalovost, pomanjkljivost (v govoru): ieiunitatem et siccitatem et inopiam in Attico genere ponit Ci., cavenda est illi presso oratori inopia et ieiunitas Ci., cum obruerentur copiā sententiarum, ieiunitatem et famem se malle dixerunt quam ubertatem et copiam Ci.
b) neznanje, nepoučenost (v čem); s subjektnim in objektnim gen.: illorum ieiunitas bonarum artium Ci.

iēiūnium -iī, n (iēiūnus)

I.

1. vzdržnost od jedi, post: Cels., Sen. ph., ieiunium Cereri instituere L.; pri pesnikih (iz metričnih razlogov) pl.: die, quo tu indicis ieiunia H., posuit ieiunia O. je opustil post, je prenehal s postom, ieiunia diramque famem finire O., illos longa domant inopi ieiunia victu O.; pren.: utinam saltem tam opimā mensā iam (ab) stilo tuo ieiunium excipias Aug.

2. pesn. meton.
a) lakota: ieiunia placare, sedare, solvere O., rore mero lacrimisque suis ieiunia pavit O.
b) žeja: undae ieiunia Lucan. —

II. metaf.

1. suhost, mršavost (živali): ne … invalidi patrum referant ieiunia nati V.

2. neplodnost, nerodovitnost: macram ac tenuem terram ieiunio laborare Col.

inopia -ae, f (inops, prim. cōpia)

1. pomanjkanje, revščina, beda, sila, nadloga, utrpevanje, nedostatek: Pl., Ter., sutor inopiā deperditus Ph., suis opibus alienam inopiam levare N., plus huius inopia potest ad misericordiam, quam illius opes ad crudelitatem Ci., inopiam tolerare mercede manuum S., inopia aerarii L. prazna državna blagajna, inopiam ferre, sentire Cu., vitare C., criminari Cu., inopiam recreare Iust., ad summam inopiam redigi Suet., inopiam sustentare Suet., si propter inopiam in egestate estis Ci., inopia esse coepit Cu.; occ. pomanjkanje (nedostatek) hrane, stradanje, stradež, lakota: Vell., tanta vilitas annonae ex summā inopiā consecuta est Ci., in Rhodiorum inopiā et fame summāque annonae caritate Ci., inopia et pauperies Suet., inopiā hostem debellare Cu., inopiā interire N.

2. z objektnim gen. pičlost (pomanjkanje) česa, malo število, (pre)majhna množica: nautae fame atque inopiā omnium rerum confecti Ci., i. rei frumentariae Ci., frumentaria C., frugum Ci., Suet., vini Suet., inopiam frumenti lenire S., Suet., i. leguminum Col., inopiā lactis premi Col., in tantā inopiā navium Ci., i. amicorum, criminum, argumentorum Ci., num te inopiā verbi lapsum putarem Ci. ker ti manjka besed, argenti Pl., sermonis Sen. ph. redkobesednost, malobesednost, occasionis Col., loci L. pomanjkanje prostora, consilii Ci. brezglavost.

3. metaf. nemoč, brezpomočnost, zapuščenost, zadrega: huius inopia et solitudo memoratur Ci., inopiā coactus ad Caepasios confugit Ci.

Labkraut, das, Pflanzenkunde lakota, dišeča perla

omphalocarpos -ī, m (gr. ὀμφαλόκαρπος = s popkastim plodom) bot. sicer rastl. aparīnē lákota, dišeča perla, starejše slípa(vka), smolíka, popadávec, toríca (Galium aparine Linn.): Plin.

presame m

1. sirilo

2. bot. (carciofo selvatico) lakota (Galium verum)

presuōla f bot. (caglio) lakota (Galium verum)

prìmak m, mn. prìmaci prȉmākā
1. primik, približanje
2. bot. lakota

tr̀buh m, mn. tr̀busi tȑbūha
1. trebuh, abdomen: rasporiti kome trbuh nožem; životinje mirno stoje do -a u nanosu snijega; dobiti trbuh postati trebušat; hvatati se rukama za trbuh od smijeha grabiti se z rokami za trebuh od smeha; gledati jedan drugom u trbuh gledati drug drugemu u trebuh, v skledo; zalijepio mu se trbuh za leda zelo je suh; igra -a trebušni ples; ona ima trbuh do zuba je visoko noseča; ići (s) -om za kruhom iti s trebuhom za kruhom
2. trebuh, drobovje, vamp: čujem kako mu se mućka pivo u -u
3. ekspr. lakota: ako ga trbuh ne natjera da štogod radi, razum ga neće
4. prednik: danas od -a popa Miloša ima mnogo čeljadi
5. potomstvo: otad sve do danas taj je trbuh vladao u Skadru

бесхлебица f lakota; slaba letina

голод m glad, lakota

го́лод -у ч., lákota -e ž., glád -ú m.

голодуха f lakota, glad;
с голодухи od gladu

Alpen-Labkraut, das, Pflanzenkunde raznolistna lakota