Franja

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

državljanska vojna stalna zveza
(vojna znotraj države) ▸ polgárháborúMineva pet let od začetka nemirov v Siriji, ki so prerasli v krvavo državljansko vojno. ▸ Immár öt év telt el a szíriai zavargások kezdete óta, melyek véres polgárháborúvá fajultak.

inyectado

ojos inyectados de sangre krvavo podplute oči

kašelj samostalnik
(krčevito izdihavanje zraka) ▸ köhögésPopadel ga je hud kašelj in moral je izpljuniti krvavo sluz. ▸ Súlyos köhögésroham tört rá és véres váladékot köpött.
Povezane iztočnice: kadilski kašelj, kužni kašelj, neproduktivni kašelj, oslovski kašelj, produktivni kašelj

krváv bloody; bloodstained; sanguinary; sanguinolent; gory; pesniško sanguineous; covered with blood

krváva bitka bitter (ali murderous) fighting, bloody battle
krváv dež rain of blood, shower of blood
krváva griža medicina dysentery, bloody flux
krvávi madeži bloodstains pl
krváva vojna sanguinary war
krváv robec bloodstained handkerchief
krváva sodba sentence of death
s krvávimi rokami with bloody hands
krvávo si služiti to earn by hard toiling

krváv (-a -o) adj.

1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
krvave roke mani insanguinate
gastr. krvava klobasa sanguinaccio
gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
krvavi boji combattimenti sanguinosi
krvava zarja un'aurora rosso sangue

2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potiti krvavi pot sudare sangue
pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
med. krvava griža dissenteria
zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
hist., jur. krvavi denarič riscatto
bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
otr. krvavo stegno baubau

kr̂vnī -ā -ō
1. krvni: krvni optok, tlak, pritisak; -e žile; -a osveta krvavo maščevanje; -e grupe; -a slika; krvni preparati
2. krvav: -a žrtva
3. smrtni: krvni neprijatelj; -a uvreda težka žalitev; -o kolo iz ljudstva izvoljeni razsodniki pri spravi v krvni osveti

mašč|evati se (-ujem se) sich rächen, Rache nehmen (za für, komu an), Vergeltung üben (za für), (jemandem etwas) heimzahlen
krvavo se maščevati blutige Rache nehmen
figurativno to se maščuje das rächt sich

misli|ti² (-m)

1. (meniti, imeti mnenje) denken, meinen, glauben
dobro misliti es gut meinen
tako ni bilo mišljeno so war es nicht gemeint
kako to mislite? was meinen Sie damit?

2.
zmotno misliti, da je kaj X etwas als X ansehen

3.
misliti o (imeti mnenje) halten von
slabo misliti o Xu (imeti slabo mnenje) keine gute Meinung haben von X, (podcenjevati) X [geringachten] gering achten

4.
resno misliti mein/dein/sein … Ernst sein
misliš resno? ist das dein Ernst?
mislim prekleto/krvavo resno das ist mein blutiger Ernst

obračúnati (-am) | obračunávati (-am) perf., imperf.

1. calcolare, conteggiare, fare il conto; liquidare

2. pren. fare i conti, regolare, saldare i conti (con):
krvavo obračunati s vendicarsi di

obračunava|ti² (-m) obračunati z nasprotniki: abrechnen, (z mit )
krvavo obračunavati blutig verfolgen, Vergeltung üben

page¹ [paž] féminin stran (v knjigi); figuré list

en page 5 na strani 5
page blanche, vierge nepopisana, nenatiskana, prazna stran
page sportive, de titre športna, naslovna stran
page de droite, impaire desna, liha stran
première page naslovna stran
page d'annonces, de publicité stran za oglase, za reklamo
mise féminin en pages (typographie) lomljenje stavka
une page de l'histoire est tournée začenja se nova stran, nov list zgodovine
commencer en (belle) page začeti z novo (desno) stranjo
être à la page (figuré, familier) biti na tekočem o tem, kar se dogaja, se dela
être page blanche (figuré) biti nepopisan list
être payé à la page biti plačan od strani
écrire une page glorieuse, sanglante napraviti slavno (junaško), krvavo dejanje, ki bo prišlo v zgodovino
tourner la page (figuré) pozabiti preteklost; preiti k drugi stvari

portō -āre -āvī -ātum (gl. porta)

1. (pri)nesti, nositi, prinašati, spraviti (spravljati) koga ali kaj kam, doprinesti (doprinašati), voditi, (pri)peljati, s seboj (od)peljati ali voditi, s seboj vzeti (jemati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, spraviti (spravljati) proč, odstraniti (odstranjevati), priskrbeti (priskrbovati), izročiti (izročati), dovesti (dovajati, dovažati) itn.: Ter., O., Plin., Gell., Amm. idr., omnia mecum porto mea Ci., in triumpho Massiliam Ci., viaticum ad hostem Ci., Romae domum ad Antonium frumentum Ci., portare hominem ad Baias Ci., lecticā portari Ci., vehiculo portari N. voziti se, onera C., commeatum ad aliquem C., commeatum secum portare C., navis milites portat C., simul multa undique portari agique C., uti nulla navis, quae milites portaret C., plostris merces Auct. b. Afr., commeatum ad castra Auct. b. Hisp., arma S., cibum et arma S., sparos, lanceas, sudes S., stipendium in Africam S., copias secum portare S., pecuniam Faesulas ad Manlium S., onus molestum H., caput abscisum manibus portare H., panem umeris portare H., cadavera in arca H., fasciculum librorum H., fustes H. domov nesti, puerum Romam docendum H. pripeljati, equus ut me portet, alat rex H., uteri onus V., patrios penates V., quem Thracius albis portat equus bicolor maculis V., munera ad aliquem V., dona alicui V., umeris onera portantes Cu. nosači, tovorniki, vix arma Cu., aquam Cu., dorso graviora arma Cu., ad usum belli gazam secum portare Cu., aquam vasis Cu., inspice, quid portem O., in suo sinu natos portari O., legiones secum in Hispaniam L., primitias frugum L., commeatus ab urbe in castra L., frumentum ad exercitum L., donum ad templa L., ad eosdem deos merita dona L., ea portantur ad exercitus L., donum ex auri pondo quadraginta Iunoni L., crateram aurem donum Apollini Delphos L., iunctae aliae quinqueremes turres contabulatas portabant L., duas legiones in Macedoniam L., legiones secum in Hispaniam L., commeatus legionibus T., odores et purpuras Sen. ph., utensilia secum portare Sen. ph., pedibus me porto meis Iuv., per aversa portatae arva carinae Sil.; pesn.: Pygmalionis spes pelago (na morje) V., nam te iam septima portat omnibus errantem terris et fluctibus aestas V., vulnus cuspide Sil. zadati, titubantem ad moenia gressum Sil., obvia ora duci Sil.

2. metaf. prinesti (prinašati), donesti (donašati): tantum ego nunc porto a portu tibi boni Pl., di boni, boni quid porto! Ter., nescio quid peccati portat haec purgatio Ter., memineritis vos divitias decus gloriam in dextris vostris portare S., tristitiam tradam protervis in mare portare ventis H., ludis relictis domos magna pars hominum ad coniuges liberos laetum nuntium portabant L., bellum, o terra hospita, portas V., multa patri mandata dabat portanda V., hic vobis bellum et pacem portamus L., has spes cogitationesque secum portantes urbem ingressi sunt L., verba portantia salutem O., sociis atque amicis auxilia portabant T.; occ. prinesti (prinašati) komu kaj = prizade(ja)ti (prizadevati), povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu kaj: alicui aliquam fallaciam Tert. ukaniti (prevarati) koga, hora cruentam quae stragem Libyae portet Sil. krvavo uničenje.

potênje transpiración f ; sudoración f ; sudor(es) m (pl) ; med diaforesis f

krvavo potenje sudor de sangre, sudor sanguíneo

prislužíti gagner

dobro prislužiti gagner bien (sa vie), avoir un bon salaire, être bien rémunéré (ali rétribué), familiarno gagner gros
krvavo kaj prislužiti gagner quelque chose à la sueur de son front

Rache, die, (-, ohne Plural) maščevanje; Rache nehmen an maščevati se (komu); blutige Rache nehmen krvavo se maščevati; nach/um Rache schreien (glasno) terjati maščevanje

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

resno [é] ernstlich, ernsthaft, im Ernst
krvavo resno bitter ernst, mit tierischem Ernst, misliti: (das ist mein) blutiger Ernst
resno mišljen [ernstgemeint] ernst gemeint
Ali misliš resno? Ist das dein Ernst?
Saj ne misliš resno! Das ist nicht dein Ernst!
jemati resno koga, kaj: (etwas) ernst nehmen, zadevo: es sich nicht leicht machen
ne jemati resno (etwas) [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Schulter nehmen, koga: nicht für voll ansehen/ nehmen
zdaj pa resno! Scherz beiseite!

rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= rouge à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

rouge bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
rouge clair, foncé svetlo, temno rdeč
rouge comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
rouge sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de rouge rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au rouge rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel rouges rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin rouge Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au rouge semaforska luč je rdeča
se fâcher tout rouge strašansko se razjeziti
(se) mettre du rouge nalepotičiti se z rdečilom
le rouge lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au rouge (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en rouge pobarvati blago rdeče
voir rouge pobesneti od jeze
voter rouge glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)