Franja

cibera ženski spol krma; tropine

moler a uno como cibera surovo pretepsti

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

dragée [draže] féminin

1. posladkorjen mandelj, bonbon; pharmacie dražé, pilula; šibra, drobna svinčenka

2. mešana krma

dragée amère (figuré) grenka pilula
avaler la dragée pogoltniti pilulo, figuré ugrizniti v kislo jabolko
tenir la dragée haute à quelqu'un koga pustiti dolgo čakati za kaj; prisiliti koga, da drago plača, kar želi imeti
dragée d'attrape dražeja, pri kateri sladkor prekriva grenko sredico

Dürrfutter, das, suha krma

ēsca -ae, f (iz *ēdsquā, ēdssca: edere)

1. jed, hrana, živež, krma, piča: Pl., Col., P. Veg., nec (dii) iis escis aut potionibus vescuntur (ali utuntur) Ci., (volucres) ipsas (apes) volantīs ore ferunt dulcem nidis inmitibus escam V., hirundo, pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., memor illius escae H., prima esca Pl., H. prva jed, ki se prinese na mizo; pren.: auriculis alienis colligis escas Pers. slo, slast.

2. occ.
a) vaba: Pl., O., Petr., Mart.; pren.: esca est meretrix Pl., Plato „escam malorum“ appellat voluptatem Ci., voluptates … escae malorum Ci. fr.
b) netivo: Isid.

Opomba: Gen. sg. escas: L. Andr. ap. Prisc.

fȁra ž (madž. far) dial. ladijska krma

farrāgō -inis, f (far) žitna zmes, mešana krma, piča: Varr., Col., farragine corpus crescit V., farrago appelatur id, quod ex pluribus satis pabuli causā datur iumentis P. F.; metaf. zmes (raznovrstnih reči), raznovrstna vsebina: nostri Ci., belli f. Iuv.; pa tudi = malenkost, neznatna reč: in tenui farragine mendax Pers.

feed² [ fi:d] samostalnik
hrana, krma; obrok, obed; hranjenje; napajanje, dovajanje pogonskih snovi; naboj

sleng to be off one's feed ne imeti teka
sleng to put on the feed bag lotiti se jedi
feed grains žitna klaja

feeding-stuff [fí:diŋstʌf] samostalnik
hrana, krma, piča, klaja

fodder¹ [fɔ́də] samostalnik
krma, klaja

vojska cannon fodder hrana za topove

food [fu:d] samostalnik
hrana, jedača, živila; paša, krma, klaja; gradivo

food for powder hrana za topove, vojaki
food for fishes utopljenec
food for worms mrlič
staple food osnovna hrana
food office urad za delitev živilskih kart

forage¹ [fɔ́ridž] samostalnik
krma; nabava krme, živeža; zaloga hrane

foraggio m (pl. -gi) krma

forraje moški spol krma, klaja; mešanica, zmes, mišmaš

fourrage [furaž] masculin krma, klaja

fourrage vert, sec zelena, suha krma

Fraß, der, (-es, ohne Plural/-e) krma, žrtje; pejorativ (slaba hrana), pomije; bei Obstbäumen: objedanje; etwas zum Fraß hinwerfen figurativ žrtvovati, vreči volkovom

furáj -e n krma

fùrāž -áža m, fȕrāž -i ž, furáža ž (fr. fourrage) furaža, krma za (vojaške) konje

fùter fùtera m (n. Futter) nizko pog. krma, žavinska krma stočna hrana

Futter¹, das, (-s, -) krma (ironično tudi za hrano); gut bei Futter sein biti dobro rejen