Franja

Zadetki iskanja

  • svetokrišk|i (-a, -o) geografija von Sveti Križ
  • Anton [ó] moški spol (-a …) Anton
    svetnik: Anton Padovanski Antonius von Padua
    Puščavnik Antonius der Einsiedler
    križ sv. Antona das Antoniuskreuz
  • bizantínski (-a -o) adj.

    1. geogr., hist. bizantino:
    bizantinski novec bisante
    bizantinsko cesarstvo impero bizantino
    bizantinska umetnost arte bizantina
    rel. bizantinski križ croce papale

    2. pejor. servile
  • božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
    Božji Gottes-
    bič božji der /eine Geißel Gottes
    blagoslov božj der Gottessegen
    dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
    božji rop der Gottesraub
    božji sel der Götterbote
    božji sin der Gottessohn
    človek božji! Menschenskind!
    mir božji der Gottesfriede
    sin božji der Gottessohn
    strah božji die Gottesfurcht
    služba božja der Gottesdienst
    hiša božja das Gotteshaus
    Mati božja die Mutter Gottes
    božja nevesta die Himmelsbraut
    božja previdnost die göttliche Vorsehung
    božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
    božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
    božje kraljestvo das Reich Gottes
    božje ljudstvo das Volk Gottes
    dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
    Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
    vdan v božjo voljo gottergeben
    ves božji dan den lieben langen Tag
    križ božji! um Himmels Willen!
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • deteljičast [é] (-a, -o)
    deteljičasti križ das Kleeblattkreuz/Lazaruskreuz
    deteljičasti lok der Kleeblattbogen/[Dreipaßbogen] Dreipassbogen
    deteljičasto okno das Kleeblattfenster
  • drevesast [é] (-a, -o) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo baumartig
    drevesasti rastlinstvo, botanika Baum- (praprot der Baumfarn, agronomija in vrtnarstvo "drevesasta praprot" ➞ → sagovec; drevesasto ruševje die Haken-Kiefer)
    drevesasti križ religija das Baumkreuz
  • dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
    glasba dvojni šalmej der Diaulos
    dvojna luč das Zwielicht
    dvojna točka matematika der Doppelpunkt
    dvojna vez kemija die Doppelbindung
    dvojne soli kemija Doppelsalze množina
    dvojna plast elektrika die Doppelschicht
    dvojni lom fizika die Doppelbrechung
    z dvojnim dnom doppelbödig
    z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
    z dvojno steno doppelwandig
    igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
    dvojno videti doppelt sehen
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
  • enakorámen (-mna -o) adj. rel.
    enakoramni križ croce con bracci uguali
  • grški Greek; (arhitektura, profil) Grecian

    grška Cerkev the Greek Church
    grški križ Greek cross
    grški ogenj Greek fire
    grški pesniki the Greek poets pl
    grški profil Grecian profile
    grški vozel (pričeska) Grecian knot
  • gŕški, -ka grec, grecque

    grškopravoslaven grec-orthodoxe
    grško-rimski gréco-romain
    grški križ croix ženski spol grecque
  • júžen southern; southerly; south

    najjužnejši southernmost
    Južna Amerika South America
    júžni Slovani South Slavs pl
    v júžni Angliji in the south of England
    júžno od Slovenije (to the) south of Slovenia
    júžno sadje fruits pl from the south, tropical fruits pl
    júžni križ astronomija the Southern Cross
    júžna obala south coast
    júžna lega southern exposure, southern aspect
    júžna smer southerly direction, southing
    júžno vreme thaw, thawing weather
    júžno (vreme) je it is thawing, the snow is melting
    júžna zemeljska polobla southern hemisphere
    júžna zemljepisna širina southern latitude
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • kárta (zemljevid) map, (pomorska) chart, (iz zraka) air survey map, aerophotogrammetric map; (vstopnica) ticket (of admission)

    Atlantska Karta Atlantic Charter
    kárta cest road map
    avtomobilska kárta motoring map
    igralne kárte playing cards pl
    mesečna kárta (vozovnica) monthly season ticket, ZDA commutation ticket
    krušne (živilske) kárte bread (food) ration cards pl
    vremenska kárta weather map (ali chart)
    hiša iz kart (figurativno) castle in the air
    imena kart so: srce karo, pik, križ (tref) the names of the cards are: hearts, diamonds, spades, clubs
    kup kart a pack of cards
    kárte v roki hand
    visoka (nizka) kárta high (low) card
    kárta s figuro court card, face card
    vedeževalka iz kart fortune-teller
    trik s kártami card-trick
    igrati kárte to play (at) cards
    igrati z odkritimi kártami to lay one's cards on the table, to show one's hand
    igrati svojo zadnjo kárto to play one's last card
    pokazati, odkriti svoje kárte to show one's cards, to reveal one's intentions
    mešati kárte to shuffle the cards
    polagati kárte (za vedeževanje) to tell fortunes by the cards
    (raz)deliti, dati kárte to deal (the cards)
    privzdigniti kárte to cut (the cards)
    skriti, skrivati svoje kárte to hide one's cards
    staviti na napačno kárto (figurativno) to back the wrong horse
    staviti svoje premoženje, svoje vse na eno kárto to stake one's fortune, everything on the turn of a card
    ne stavi vsega na eno kárto! (figurativno) don't put all your eggs in one basket!
    vedeževati iz kart to tell someone's fortune from the cards
    videti komu v kárte (figurativno) to discover someone's plan
    vreči, igrati kárto to discard, to throw out a card, to play a card
    kruh ni več na kárte bread is off the ration
  • kljúkast hooked, hooky

    kljúkast nos hook-nose
    kljúkasti križ swastika
  • kljúkast en forme de crochet, crochu, courbé

    kljukasti križ croix ženski spol gammée, svastika ali swastika moški spol
    kljukasta palica (cerkveno) crosse ženski spol
  • kljúkast (-a -o) adj.

    1. ricurvo, adunco, uncinato

    2. polit., arheol.
    kljukasti križ croce uncinata, svastica
  • kljúkast ganchoso, ganchudo, en forma de gancho

    kljukast nos nariz f ganchuda
    kljukasti križ cruz f gamada, svástica f