Franja

glōrior -ārī -ātus sum (glōria) bahati se, ponašati se, hvaliti se, košatiti se, šopiriti se, (široko)ustiti se; abs.: tu ipse mihi gloriari videbare CI., ut tute gloriari solebas CI., defendendi haec causa, non gloriandi eloquor CI., haud negatura, immo etiam gloriatura SUET. Določila: kako? z adv., z abl. modi ali adv. abl.: gl. insolenter CI., C., nimis C., aperte Q., iure CI., quomodo ipse gloriari solet CI., falso gl. AP.; pri (pred) kom?: licet enim mihi apud te gloriari CI., dicitur ... glorians apud suos Pompeius dixisse C.; med kom?: inter suos gl. C., IUST.; proti komu?: ut tu ad amicos tuos gloriaris CI., sed ne adversus te quidem gloriabor L.; ob (pri) čem?: in victoria vel ignavis gloriari licet S., in nostro conspectu gloriari AUCT. B. ALX. pred našimi očmi, vpričo nas. Na vprašanje s čim (s kom)? z abl.: gl. laudatione, legibus, eodem materno genere, nominibus veterum CI., suā victoriā C., vitiis solis T., iisdem amicis PLIN. IUN., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut ... PLIN. IUN. se je z rastjo in rodovitnostjo svojih setev tako ponašal; z dvojnim abl.: socero quoque glorior illo O. ponašam se z njim tudi kot s svojim tastom, s ponosom ga imenujem tudi svojega tasta; s praep. in abl.: de M. Catone gl. CI., de tuis divitiis intolerantissime gloriaris CI., in virtute recte gloriamur CI. v kreposti iščemo ... slave, krepost si ... štejemo v čast, cupiditas gloriandi de me L.; z gen.: adoriae plenae gloriarer AP.; z acc., toda klas. le z acc. pron. n.: vellem equidem idem posse (po drugih possem) gloriari, quod Cyrus CI. prav s tem, ut de me ipso aliquid more senum glorier CI., in eum haec (s tem) gloriantem impetum facit L.; redko in poklas. tudi s kakim drugim obj.: gl. rem ineptam VOP.; z dvojnim acc.: victorem Pacorum Romanorum gl. IUST. zelo se ponašati s Pakorom kot premagalcem Rimljanov, povelič(ev)ati Pakora kot premagalca Rimlj.; z ACI: TER., CELS., Q., IUST., se similem esse Catilinae gloriatur CI., cum Asselus omnes provincias se peragrasse gloriaretur CI., in eo multum ... gloriari solent, se ... nihil ... didicisse umquam CI. imajo v navadi zelo si šteti v čast, da ..., seque alterum fore Sullam ... gloriatur C., quod ... adversarii gloriarentur L., Lentulum et C. Marcellum consules creatos HIRT., non ego secundis rebus nostris gloriabor duos consules ... ab nobis sub iugum missos L., gloriantis quamlibet mulierculam vincere mollitiā H. ki se sme ponašati; z odvisnim vprašalnim stavkom: gloriatus est expergefactā e somno Caesoniā, quantum egisset, dum ea meridiaret SUET. – V pass. pomenu glōriandus 3 slave (pohvale) vreden: beata vita glorianda et praedicanda CI., nec in misera vita quidquam est praedicabile aut gloriandum CI., tamquam ... inhonesta glorianda (sint) AUG.

Opomba: V pozni lat. tudi segloriari = gloriari: IUL. VAL.

hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

II. metaf.

1. fizično otopevati, oslabeti
a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.

hlíniti to simulate; (čustvo itd.) to feign; to dissimulate; to make pretence (of); (jezo itd.) to pretend (to be angry), to make a show of (anger); (spanje) to pretend (to be asleep), to feign (sleep)

hlíniti bolezen to pretend to be ill, to feign (ali to sham) illness, vojska to malinger
hlíniti krepost to put on a pretence (ali to make a show) of virtue
hlíniti nevednost to pretend ignorance
hlíniti omedlevico to pretend to faint
hlíniti bolezen, nevednost ZDA pogovorno to play possum

in-dolēs -is, f (indu = ἔνδον in alere, prim. subolēs, prōlēs, pravzaprav = „prirojeno“) klas. le v sg.

I.

1. prirojena lastnost, prirojeno svojstvo: in frugibus pecudibusque non tantum semina ad servandam indolem valent, quam caeli propriētas mutat L., frugum L., arborum Gell., servare indolem (o sadovih) L., quae indoles in savio est Pl.

2. occ. naravna (prirojena) sposobnost, nadarjenost, dar, talent: Pl., N., Iust., Stat., Q., Fl., adulescentes bona indole praediti Ci., indoles praeclara, segnis T., indoles alta, tanta L., animi L., pueri Cu. nagnjenost, specimen indolis dare Plin. iun., indole dignum Lucan., macte indole sacra Sil. božje pokolenje, mentis Col.; z objektnim gen.: magna indoles virtutis (ad virtutem) extincta est Ci. prirojena krepost, prirojena vrlina, hac indole virtutum et vitiorum L., futurae dignitatis Iust.; pl.: bonae et utiles animi indoles Gell.

— II. povečanje, mladina, naraščaj, zarod, porast, narast: natorum Sen. tr., Romana Macr., omnem nobilitatis indolem (vse mlado plemstvo) excerpere Vell.

kardinal|en (-na, -no) kardinal, Kardinal- (napaka ein kardinaler Fehler, Kardinalfehler, problem das Kardinalproblem, krepost die Kardinaltugend, lastnost die Kardinaleigenschaft, vprašanje die Kardinalfrage)

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

necessità f

1. potreba:
di necessità nujno

2. potreba, nuja; ekst. usoda:
fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati

3. potrebno, nujno:
le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
in caso di necessità v primeru potrebe

4. potreba, revščina; pomanjkanje:
trovarsi in necessità biti v stiski
PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi

nécessité [-site] féminin potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

nécessité vitale življenjska potreba
nécessité absolue neizbežna nujnost
par nécessité iz potrebe, po sili
obéir par nécessité po sili (primoran) ubogati
en cas de nécessité v primeru potrebe, če bo treba
de première nécessité, de toute nécessité nepogrešljiv, neizogibno potreben
sans nécessité brez potrebe
faire de nécessité vertu iz sile krepost napraviti, neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati
réduire quelqu'un à la nécessité, mettre quelqu'un dans la nécessité koga prisiliti (de k)
nécessité n'a point de loi sila kola lomi
nécessité est mère d'industrie sila napravi človeka iznajdljivega
nécessités pluriel de la vie življenjske potrebščine

prae-valeō -ēre -uī (prae in valēre)

1. (pre)mnogo (zelo veliko) premoči, zelo močen (močan, mogočen) biti, veliko moč imeti; nav. pt. praevalens -entis zelo močen (močan) (naspr. infirmus): Q., Suet., Cels., Vell. idr., equus Cu., iuvenis, populus L.; occ. kot medic. t.t. posebno delujoč, učinkovit, učinkujoč, pomagljiv: contra serpentium ictūs Plin., ad vitia sananda Plin.

2. biti močnejši, imeti premoč, imeti večjo veljavo, več premoči, več (ob)veljati, biti prevladujoč, biti pretežen, imeti prednost, pretehtati, prevladati (prevladovati): praevaluit pars, quae supplicium decernebat T., praevalent illicita T. kar ni dovoljeno, bolj mika, praevaluit sententia Caepionis Plin. iun., pugnā equestri praevalere T. zmag(ov)ati v konjeniški bitki; toda: virtute semper praevalet sapientia Ph. premore več kot krepost; z dat.: quae (sc. mala) etiam pravalent bonis Lact.

ἀρετή, ἡ [Et. iz kor. ἀρ gl. ἀρέσκω ali pa iz n̥r-etā od ἀνήρ; prim. vir-tus] 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje εἴς τινα.

ἰσχύς, ύος, ἡ [Et. iz ϝι-σχῡ́ς, zg'h-, kor. seg'h, gl. ἔχω] 1. (telesna) krepost, trdnost, moč θεῶν; sila, bojna moč, glavna moč, vojska; κατ' ἰσχύν z bojno močjo, siloma. 2. trpežnost, utrjenost (kraja), hrabrost, junaštvo; μάχης bojna moč, sposobnost za boj; γῆς rodovitnost (ῡ v dvozložnih, ῠ v trizložnih oblikah).

καλοκἀγαθία, ἡ (καλὸς καὶ ἀγαθός) poštenost, krepost, plemenitost, velikodušnost.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κράτος, ους, τό ep. κάρτος [Et. nem. hart (predgerm. kartús)] 1. moč, krepost, sila, hrabrost; pri stvareh moč, trdota, trdost σιδήρου; ἀνὰ (κατὰ) κράτος na vso moč, z vso silo, v diru ἐλαύνω, z naskokom πόλιν αἱρέω. 2. oblast, vlada, vrhovno poveljstvo στρατιᾶς, θαλάσσης. 3. nadvlada, premoč, zmaga. 4. nasilstvo, nasilen čin (Sof. Ant. 485).

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.