Franja

postajalíšče halte ženski spol , (point moški spol d')arrêt moški spol , station ženski spol

postajališče po potrebi arrêt (ali point) facultatif
postajališče za taksije station de taxis
avtobusno postajališče arrêt d'autobus
končno postajališče terminus moški spol

preglasíti (-ím) | preglášati (-am)

A) perf., imperf.

1. soverchiare, coprire (col suono, col rumore):
hrup motorja je preglasil njen klic na pomoč il rumore della motocicletta soverchiò le sue grida di aiuto

2. prevalere, avere la meglio su:
končno je resnica preglasila laž finalmente la verità ha prevalso sulla menzogna

B) preglášati se (-am se) imperf. refl. lingv. raddolcirsi (vocale)

pričákati (-am) perf.

1. riuscire ad avere, ottenere, conseguire:
končno smo pričakali prevod pesnitve abbiamo finalmente la traduzione del poema

2. accogliere, far accoglienza, attendere:
pričakati gosta pred hišo accogliere l'ospite sulla soglia della casa

3. attendere (con impazienza), non vedere l'ora (che):
tako se je veselil izleta, da kar ni mogel pričakati jutra era così contento di andare in gita da non vedere l'ora che sorgesse l'alba

pričakováti pričákati to expect, to await, to look out for; to look forward to; to anticipate; (biti pripravljen za) to be prepared (for); (prežati na) to watch for; (zanašati se na) to rely upon, to build upon

pričakujoč skorajšnjega odgovora anticipating an early reply
to je bilo pričakováti, pričákati that was to be expected
ni pričakováti, pričákati, da bi... it is not to be expected that...
od vas pričakujem... I look to you for...
tega nisem pričakoval od vas I am surprised at you
sem več pričakoval od njega he falls short of my expectations, (...od tega it falls...)
pričakujemo ga nocoj we expect him tonight
končno smo ga pričakali finally he arrived
kaj drugega si mogel pričakovati od takega človeka? what else could you expect from such a man?
nobene spremembe ni pričakováti, pričákati no change (ali alteration) can be expected
pričakujem takojšnje plačilo I expect immediate payment
kdaj vas lahko pričakujemo? by what time may we expect you?
Anglija pričakuje, da bo vsakdo storil svojo dolžnost England expects every man to do his duty

reči bobu bob frazem
(povedati naravnost; odločno ukrepati) ▸ nevén nevezi a gyereket, nevén nevezi a dolgokat
Reci bobu bob in si priznaj resnico, pa če je še tako neprijetna. ▸ Nevén nevezd a gyereket, és valld be, mi az igazság, akkor is ha fáj.
Recimo bobu bob: za to se je odločila povsem pričakovano. ▸ Nevezzük nevén a gyereket: teljesen váratlanul döntött így.
Prepir izkoristita za to, da končno rečeta bobu bob in skleneta kompromis, ki bo ustrezal obema. ▸ A vitát arra használják fel, hogy végre nevén nevezzék a dolgokat, és olyan kompromisszumot kössenek, amely mindkettőjüknek megfelel.

skopuh samostalnik
lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal. ▸ kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

slepič samostalnik
(organ) ▸ vakbélAkutno vnetje slepiča je nujen zdravniški primer. ▸ Az akut vakbélgyulladás sürgős orvosi eset.
Ko so končno ugotovili, da ima razlit slepič, je bilo že skoraj prepozno. ▸ Mire végre rájöttek, hogy perforálódott a vakbele, már majdnem késő volt.

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

stanj|e² srednji spol (-a …)

1. der Zustand (idealno Idealzustand, končno Endzustand, naravno Naturzustand, normalno Normalzustand, ohranjenosti Erhaltungszustand, osnovno Grundzustand, prvotno Urzustand, stalno Dauerzustand, vmesno Zwischenzustand, napetosti Spannungszustand)

2. človeka: der Zustand, die Verfassung
duševno stanje Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage
zdravstveno stanje Gesundheitszustand
izboljševanje stanja medicina die Besserung
poslabševanje/slabšanje stanja medicina die Verschlechterung
ponovno poslabšanje stanja medicina der Rückfall

3. fizika der Zustand
gibalno stanje Bewegungszustand
stacionarno/inercijsko/stanovitno stanje tehnika, fizika Beharrungszustand

4.
fizika agregatno stanje Aggregatzustand (trdno fester, tekoče flüssiger, plinasto gasförmiger Zustand/Aggregatzustand)

5. fizika termodinamično: der Zustand
funkcija stanja die Zustandsfunktion
diagram stanj das Zustandsdiagramm
enačba stanj/stanja die Zustandsgleichung
sprememba stanja die Zustandsänderung

6. pravo, vojska der Zustand, der Stand
izjemno/izredno stanje Ausnahmezustand, Notstand (zaradi napada na državo äußerer Notstand, zaradi naravne katastrofe ziviler Notstand)
obsedno stanje der Belagerungszustand
vojno stanje Kriegszustand

7.
pravo dejansko stanje der Sachverhalt, der Tatbestand

8.
glasovno stanje der Lautstand

9.
vremensko stanje die Wetterlage, Wetterverhältnisse množina, die Witterung
razvoj vremenskega stanja der Witterungsablauf

10.
… stanja slovnično: Zustands-
(glagol das Zustandsverb, pasiv das Zustandspassiv)
|
v dobrem stanju gut im Stand, gut in [Schuß] Schuss
biti v dobrem stanju in/im [Schuß] Schuss sein
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
biti v drugem stanju in anderen Umständen sein
v razsutem stanju lose
v surovem stanju im Rohzustand, gradbeništvo, arhitektura im Rohbau
zgradba v surovem stanju der Rohbau
v svežem stanju frisch
teža v svežem stanju Frischgewicht ➞ → vzpostavitev v prejšnje stanje, izjemno stanje

umíriti (-ím) | umírjati (-am)

A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
umiriti dihanje calmare il respiro
umiriti jezo placare la rabbia
umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito

B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando

2. ekst. stabilizzarsi:
cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati

3. placarsi; diminuire:
veter se umirja il vento si sta placando

uníčiti do destroy (utterly), to demolish, to ruin, to ravage; to be destructive (kaj of something); to annihilate; to extinguish; to exterminate; to reduce to nothingness; (cesarstvo) to crush, to overwhelm; (ljudstvo, polk itd.) to destroy, to annihilate, to stamp out, to wipe out; (upanje) to dash, to blast

uníčiti koga to be the ruin of someone, to bring someone to ruin, (žargon) to cook someone's goose
Smith je končno uničil Browna (žargon) Smith has finally cooked Brown's goose
uníčiti samega sebe (žargon) to cook one's own goose

vést² (novica, sporočilo) nouvelle ženski spol , connaissance ženski spol , information ženski spol , communication ženski spol , renseignement moški spol ; avis moški spol , avertissement moški spol

vesti (radio) nouvelles, bulletin d'information, journal parlé
zadnje vesti dernières nouvelles, (v časopisu) dernière heure, faits divers
končno imam vesti od njega j'ai enfin de ses nouvelles
širiti vesti divulguer (ali diffuser) des nouvelles
vest se je raznesla le bruit s'est répandu

vzhájati (-am) | vzíti (vzídem) imperf., perf.

1. sorgere:
luna, sonce vzhaja la luna, il sole sorge

2. knjiž. (dvigati, dvigniti se; priti, prihajati) levarsi; nascere:
na filmskem nebu je vzšla nova zvezda nel firmamento cinematografico è nata una nuova stella
končno je vzšlo sonce tudi za nas finalmente anche per noi risplende il sole

3. lievitare; tr. far lievitare:
testo vzhaja la pasta lievita
pitati gos, da kar vzhaja ingrassare l'oca rapidamente

zapéti (-pôjem) perf.

1. cantare:
zapeti od veselja cantare dalla gioia
zapeti podoknico cantare, fare una serenata

2. intonare

3. pren. cantare, poetare:
potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane

4. pren. dire:
knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.

5. cantare (di animali); suonare:
petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapel (zabrnel)
je motor il motore ronzò
zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote

zasvítati se (-am se) perf. refl.

1. impers. (zdaniti se) albeggiare:
na vzhodu se je zasvitalo a est albeggiava

2. (pojaviti se) apparire; mostrarsi; brillare:
luč se je zasvitala v temi nelle tenebre apparve, brillò una luce

3. pren. capire, intuire:
končno se jim je zasvitalo finalmente intuirono

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of

znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
znebíti se dolga to rid oneself of a debt
končno smo se jih znebili we are rid of them at last