Franja

Zadetki iskanja

  • basovsk|i (-a, -o) glasba [Baß] Bass- (ključ der [Baßschlüssel] Bassschlüssel, register das [Baßregister] Bassregister, pozavna die [Baßposaune] Bassposaune, trobenta die [Baßtrompete] Basstrompete, struna die [Baßsaite] Basssaite)
  • básovski bass

    básovski ključ bass clef
    básovski instrumenti bass instruments pl
  • básovski (-a -o) adj. muz. basso; di, da basso:
    basovski instrumenti bassi
    basovski ključ chiave di basso
  • brzojáven telegraphic; telegraph

    brzojávni drog telegraph post (ali pole)
    brzojávni ključ (code) telegraphic code
    brzojávni (Morzejev) ključ Morse code
    brzojávna linija telegraphic line
    brzojávni obrazec telegram form
    brzojávni naslov (odgovor) telegraphic address (answer)
    brzojávni transfer telegraphic transfer
    brzojávna žica telegraph wire
    brzojávni urad telegraph office
    odgovoriti v brzojávnem stilu to answer briefly and to the point ali humoristično in telegraphese
  • c [cé] m c /ci/:
    mali c, veliki C c minuscola, C maiuscola
    vitamin C, C vitamin vitamina C
    muz. ton c do
    muz. C-dur Do maggiore
    muz. c-mol Do minore
    muz. C ključ chiave di do, di Do minore
    šah. kmet na c liniji pedone sulla linea, sulla colonna c
  • céven (-vna -o) adj. di, del tubo; di, dei tubi; a tubo:
    cevni spoj giuntura dei tubi
    cevni vod conduttura
    pošta cevna (pnevmatična)
    pošta posta pneumatica
    teh. cevni ključ chiave a tubo
    cevno koleno raccordo curvo
    cevna objemka staffa per tubi
    cevni veznik raccordo (per tubi)
    grad. cevni oder impalcatura tubolare
    strojn. cevne klešče voltamaschio
    cevni ščitnik copricanna
    cevno koleno braga
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • do

    1. doklej: bis (danes/ponedeljka/marca/konca septembra bis heute/Montag/März/Ende September; polnoči/poldneva bis Mitternacht/Mittag; čez polnoč bis nach Mitternacht)
    do kdaj? bis wann?
    do tedaj bis dahin/bis dann
    (tja do) bis zu (do večera/jutra bis zum Abend/Morgen)

    2. cilj: s krajevnimi imeni, ki se rabijo brez člena: bis (do Ljubljane/Münchna bis Ljubljana/bis München), če se rabijo s členom: bis zu (do Blejskega/Gardskega jezera : bis zum See von Bled/bis zum Gardasee)

    3. krajevno: (tja do) bis zu (dna/plotu/ stene/stropa bis zum Boden/Grund, bis zum Zaun, bis zur Wand, bis zur Decke), (tik do) an, bis an (stene bis an die Wand)

    4. priti, stopiti, pomagati, ključ: zu (prihaja do prerekanj es kommt gelegentlich zum Streit; stopiti do šefa zum Leiter gehen; ključ do uspeha der Schlüssel zum Erfolg)

    5. odnos, prošnja: gegenüber (jemandem)

    6. starost: unter (otroci do petega leta Kinder unter fünf)

    7. točen čas: vor (pet do desetih fünf vor zehn [Uhr])

    8.
    vsi do zadnjega vključno z njim: alle bis zum letzten
    izvzemši tega: alle bis auf den letzten
    | do ➞ → srca, ➞ → dna, ➞ → stopiti do koga, ➞ → prošnja do koga
  • f [èf]

    A) m f, lettera effe:
    f f je pripornik la f è una fricativa
    muz. ton f fa
    muz. F-dur, f-mol fa maggiore, fa minore

    B) adj. inv.

    1.
    odstavek f settimo capoverso

    2. muz.
    F ključ chiave di fa
  • F-ključ samostalnik
    glasba (simbol v glasbi) ▸ F-kulcs [zenei szimbólum]
    Sopomenke: basovski ključ
  • francóski (-a -o) adj. geogr. francese:
    francoska kuhinja cucina francese
    francoski film cinematografia francese
    med. star. francoska bolezen mal francese, sifilide
    friz. francoska brada barba a tre punte
    hist. francoska revolucija rivoluzione francese
    gastr. francoska solata insalata russa
    gost. francoska strežba servizio alla francese
    meh. francoski ključ (francoz) chiave inglese
    arhit. francosko okno porta-finestra
  • Francóz Français moški spol

    francoz (ključ) clef moški spol anglaise
  • g [gé] m inv. (lettera) g (gi); muz. sol; muz.
    G ključ chiave di sol
    muz. G-dur, g-mol sol maggiore, sol minore
  • G-dursk|i (-a, -o) glasba G-Dur- (ključ der G-Dur-Schlüssel)
  • G-ključ samostalnik
    glasba (simbol v glasbi) ▸ G-kulcs [zenei szimbólum]
    Sopomenke: violinski ključ
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • hidrant moški spol (-a …) tehnika der Hydrant
    ključ za hidrant der Hydrantenschlüssel
  • híšen (of the) house; home; household

    híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
    híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
    híšni duh, prikazen ghost haunting a house
    híšni gospodar landlord, householder
    híšni dohod path
    híšni dovoz drive, driveway
    híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
    híšni ključ front-door key, latchkey
    híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
    híšna najemnina (house) rent
    híšni prag threshold
    híšni ples (zabava) carpet-dance
    híšni pes house-dog
    híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
    nalog za híšno preiskavo search warrant
    híšni prijatelj family friend
    híšni red house regulations pl; rules of the house
    híšna služinčad (domestic) servants pl
    híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
    híšna streha roof, housetop
    híšna številka house number, street number
    híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
    híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
    híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
    híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
    híšni zapor house arrest
    dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
    híšni zdravnik family doctor
    híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
    híšni posestnik house owner
  • hišna vrata množina die Haustür, velika: das Haustor
    ključ za hišna vrata der Haustürschlüssel
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa