Franja

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

clue¹ [klu:] samostalnik
arhaično klopčič; vodilo, opora
figurativno ključ; indicije

false clue zgrešena sled

cōdice m

1. rokopis

2. zakonik, kodeks:
codice civile, penale civilni, kazenski zakonik
codice della strada prometni predpisi
inciampare nel codice pren. zagrešiti kaznivo dejanje
codice di vita življenjska pravila
codice morale moralni kodeks

3. kod; koda; šifra; številka, ključ:
comunicare in codice komunicirati v šifrah
codice fiscale davčna šifra
codice di avviamento postale ptt poštna številka
codice genetico biol. genetski kod

4. inform. kod, koda:
codice numerico digitalni kod
codice di funzione operacijska koda

código moški spol zakonik, kodeks; zbirka predpisov; (telegrafski) ključ

código civil civilni zakonik
código penal, código criminal kazenski zakonik
código de comercio trgovski zakonik

čìvija ž (t. čivi)
1. železen, lesen klin: kaput visi o -i, na -i; uzeti sa -e
2. osnik: čivija za utvrđivanje točkova za osovinu
3. ključ: čivija na violini
4. ekspr. skopuh: stara čivija
5. premetenec: užička čivija
6. zabiti kome -u narediti komu kaj neprijetnega, vreči koga na šajbo

gerbière [-bjɛr] féminin voz za prevoz snopov; populaire ključ

key¹ [ki:] samostalnik
ključ
figurativno ključ do česa, pojasnilo (to k)
knjiga rešenih matematičnih problemov
vojska ključni položaj; oblast (to nad)
botanika, zoologija klasifikacija, tabela; geslo, šifra (v inseratih)
tehnično zagozda, zatič, svornik, privijalo (za drsalke); tipka pisalnega stroja, tipka električnega aparata; moznik, (lesen) klin
arhitektura sklepnik
glasba tipka, ključ, tonovski način; barvni odtenek; glasovna višina

glasba major (minor) key dur (mol)
glasba key of C major (minor) C dur (mol)
golden (ali silver) key podkupnina
master key ključ, ki odpira vsa vrata
skeleton key odpirač
House of Keys poslanski dom na otoku Man
the Keys poslanci na otoku Man
all in the same key v istem tonu, monotono
painted in a low key slikano v zamolklih barvah
to have (ali get) the key of the street ne imeti hišnega ključa, biti brezdomec
to turn the key zakleniti
figurativno to be in key with s.h. biti v skladu s čim
cerkev power of the keys papeževa oblast

llave ženski spol ključ, ključ za vijake, izvijač, pipa (pri sodu); elektrika stikalo; plinska pipa; zobne klešče; oklepaj; figurativno ključ, rešitev

llave falsa ponarejen ključ, kljukec, odpirač, vetrih
llave inglesa izvijač, francoz
llave de la puerta (de la calle) hišni ključ
echar la llave zakleniti

manipulador moški spol manipulator; tipka, ključ

manipulador Morse Morzejev ključ

passe-partout [pǽspa:tú:] samostalnik
paspartu, kartonski okvir za fotografije; ključ, ki odpira vse

passkey [pá:ski:] samostalnik
ključ, ki odpira več ključavnic; ključ od vežnih vrat; rezervni ključ

pȑpoljak -ōljka m agr. ključ: prpoljcima posađen vinograd rodi već prve godine

Schlüssel, der, (-s, -) ključ (zu za/k) (tudi figurativ); šifra

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

winder¹ [wáində] samostalnik
tehnično vitel; ročica; ključ (za navijanje ure)

ключ m

1. ključ;
часовой к. ključek za navijanje ure;

2. vrelec, studenec, vir;
жизнь бьёт ключом življenje kipi;
вода бьёт ключом voda vre na dan, izvira

ключ -а́ ч., kljúč -a m.

код m sistem Šifer, dogovorjenih znakov, ključ

колок lesen klin; ključ (na violini)

определитель m odločilni činitelj; ključ (priročnik za določanje rastlin, rib); (mat.) determinanta