Franja

léstva ladder

léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
raztezna léstva extending (ali extension) ladder
kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
telovadna léstva wall ladder
napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
léstva na vozu rack
klin, prečka léstve rung (of a ladder)
léstva k uspehu ladder to success
iti, lesti po léstvi to climb a ladder

lestvičn|i [é] (-a, -o)

1. glasba leitereigen

2.
lestvični klin die Leitersprosse

nastavljaln|i (-a, -o) Einstell- (register das Einstellregister, klin der Einstellstift, kolut die Einstellscheibe, vzvod der Einstellhebel)
nastavljalni motor der Stellmotor
➞ → nastavitveni

obesi|ti [é] (-m) obešati

1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

4.
obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften

obésiti to hang (up); (človeka) to hang, to gibbet

obésiti na steno to hang up on the wall
obésiti se to hang oneself
morilca so obesili the murderer was hanged
obésiti na kavelj to hang (up) on a hook
obésiti svetilko na strop to suspend a lamp from the ceiling
za pete koga obésiti to hang someone by his heels
obésiti medicino na klin (figurativno) to give up (ali žargon to pack in) medicine
obésiti službo na klin (figurativno) to throw up one's job
naj me obesijo, če... I'll be hanged if...
za to bo obešen he'll swing for that
obésiti komu kaj na vrat (naložiti mu, obremeniti ga) to burden, to saddle someone with something
obésiti komu umor (figurativno) to pin the murder on someone
prej se dam obésiti (figurativno) I'll be hanged first!

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

obésiti colgar; suspender (na de, en) ; (na vislice) ahorcar ; (na kavelj) enganchar

na klin obesiti (fig) renunciar a a/c
obesiti na drevo ahorcar de un árbol
obesiti se ahorcarse

obroč|ek¹ [ó] moški spol (-ka …) kleiner Ring, der Ring (tudi rastlinstvo, botanika pri gobah); der Reif; -ring (batni Kolbenring, čebulni Zwiebelring, gumijast Gummiring, nožni Beinring, Fußring, za ključe Schlüsselring, za prtiček Serviettenring, vzmetni Federring)
maternični obroček medicina das Intrauterinpessar, der Mutterring
klin z obročkom der Ringhaken

pikíranje (rastlinice) repiquage moški spol ; (letalo) piqué moški spol , plongée ženski spol , descente ženski spol en piqué

klin za pikiranje plantoir moški spol
stroj za pikiranje machine ženski spol à piquer
bombardiranje s pikiranjem bombardement moški spol en piqué

plezalen pridevnik
(o plezanju) ▸ mászó, hegymászóPovezane iztočnice: plezalna pot, plezalna smer, plezalna stena, plezalna vrv, plezalni copati, plezalni klin, plezalni pas, plezalni triatlon

razpóren (-rna -o) adj.

1. di scostamento, di apertura, di spaziatura:
razporni klin cuneo distanziatore

2. fot.
razporni zaklop otturatore a tendina

sadílen (-lna -o) adj. per piantare, da impianto;
sadilna lopata trapiantatoio
sadilni klin cavicchio, foraterra
sadilni stroj piantatrice

sadiln|i (-a, -o) Pflanz-, Setz- (klin das Setzholz, Pflanzholz, jama das Pflanzloch, die Pflanzgrube)
sadilna lopatka der Handspaten, die Pflanzkelle

sadilnik moški spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Pflanzmaschine (za krompir Kartoffelpflanzmaschine); (sadilni klin) das Pflanzholz

spuščálen (-lna -o) adj. di calata:
gozd. spuščalna žičnica teleferica per esbosco
vet. spuščalna postaja stazione di monta
alp. spuščalni klin chiodo da discesa

stopenjsk|i [ô] (-a, -o) stufenartig, stufig; Stufen- (klin der Stufenkeil, načrt der Stufenplan, karakteristika die Stufenkennlinie, zgradba der Stufenbau, stikalo der Stufenschalter)

streln|i [é] (-a, -o)

1. vojska, šport, medicina [Schuß] Schuss-, (kanal der [Schußkanal] Schusskanal, klin der [Schußbolzen] Schussbolzen, kot der [Schußwinkel] Schusswinkel, rana die [Schußwunde] Schusswunde, [Schußverletzung] Schussverletzung, razdalja die [Schußweite] Schussweite)

2. rudarstvo Schieß- (mojster der Schießmeister)

3. minerski: Spreng- (opora der Sprengpfahl, roka die Sprengrute, sani der Sprengschlitten, vislice der Sprengausleger, Gratausleger, der Sprenggalgen, žičnica die Sprengbahn, Sprengseilbahn)

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

štúdij (-a) m

1. šol. studio; studi (pl.):
končati študij finire gli studi
študij ob delu studi col lavoro
fakultetni študij studi universitari
podiplomski študij studi postlaurea
dopisni študij studio per corrispondenza
izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
obesiti študij na klin abbandonare gli studi
študij formiranja javnega mnenja demodossologia
jur. študij rimskega prava romanistica

2. studio, lo studiare:
študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti

utorn|i [ó] (-a, -o)
utorna zagozda/utorni klin der Nutenkeil
utorna gred die Keilwelle
utorna žaga die Einstrichsäge
utorno vodilo die Nutführung