Franja

Zadetki iskanja

  • brezposelni samostalnik
    pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve) ▸ munkanélküli
    trajno brezposelni ▸ tartós munkanélküli
    uradno brezposelni ▸ hivatalosan munkanélküli
    dolgoročno brezposelni ▸ tartósan munkanélküli
    začasno brezposelni ▸ ideiglenesen munkanélküli
    Pogledali smo, kakšne pravice ima brezposelni in kakšne so njegove obveznosti. ▸ Megnéztük, milyen jogai és kötelezettségei vannak egy munkanélkülinek.
    Na ptujskem območju brezposelni čaka na delo povprečno dve leti in deset mesecev. ▸ Ptuj környékén egy munkanélküli átlagosan két évet és kilenc hónapot vár arra, hogy munkát kapjon.
    Manj izobraženi, brezposelni in revnejši umirajo prej kakor drugi. ▸ A kevésbé képzett, munkanélküli és szegényebb emberek korábban halnak meg, mint mások.
    Brezposelni, ki se pripravljajo na samozaposlitev, na začetku pogosto nimajo mnogo denarja. ▸ Azoknak a munkanélkülieknek, akik arra készülnek, hogy önfoglalkoztatóvá váljanak, eleinte gyakran nincs sok pénzük.
    Povezane iztočnice: dolgotrajno brezposelni
  • čakajoči samostalnik
    ponavadi v množini (kdor čaka na kaj) ▸ várakozó, váró
    čakajoči na presaditev ▸ átültetésre váró
    čakajoči na avtobus ▸ buszra várakozó
    čakajoči na operacijo ▸ műtétre várakozó
    čakajoči v koloni ▸ sorban várakozó, kocsisorban várakozó
    čakajoči v vrsti ▸ sorban várakozó
    Rok je spet izjemno kratek, zato se ne bo dalo izogniti vrstam čakajočih. ▸ A határidő ismét rendkívül szoros, így elkerülhetetlen lesz a várakozás.
    A kljub izboljševanju dostopnosti operacij je število čakajočih ostalo visoko. ▸ A műtétekhez való hozzáférés javulása ellenére azonban a várakozók száma továbbra is magas.
  • čákati to wait (for); to await; to expect

    čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
    čákati na odločitev to await the decision
    čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
    čakal sem te do šestih I waited for you till six
    čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
    na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
    pustiti koga čákati to keep someone waiting
    to lahkó (po)čaka that can wait
    ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
    dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
    nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
    nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
    čákati v zasedi to lie in ambush
    čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
    čákati (biti usojeno) to be in store for
    kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
    človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čelo samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ cselló
    igrati čelo ▸ csellón játszik
    koncert za čelo ▸ csellókoncert

    2. (igranje čela) ▸ cselló
    vaditi čelo ▸ csellón gyakorol
    študij čela ▸ cselló tagozat

    3. (kdor igra čelo) ▸ cselló
    Na programu je še nekaj pesmi, ki jih igrajo violina in dva čela. ▸ A programban szerepel még néhány hegedűre és két csellóra komponált dal.
    Skladbo Oh, Susanna bodo izvedli dva čela, dve violini in skupina tolkal. ▸ Az Ó, Zsuzsanna számot két csellón, két hegedűn és ütőshangszereken adják elő.
  • čistilec samostalnik
    1. (kdor se ukvarja s čiščenjem) ▸ takarító, tisztító
    čistilec oken ▸ ablaktisztító
    čistilec bazenov ▸ medencetisztító

    2. (naprava) ▸ tisztítóberendezés
    čistilec zraka ▸ légtisztító
    čistilec vode ▸ víztisztító berendezés
    čistilec min ▸ aknamentesítő

    3. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
    Čemaž je še eno staro ljudsko zdravilo, ki ima moč naravnega čistilca. ▸ A medvehagyma még egy olyan régi népi gyógyír, amely természetes salaktalanítóként hat.
    Zaradi ugodnega kalij-natrijevega razmerja veljajo breskve za čistilca krvi. ▸ A barack a kedvező kálium–nátrium aránynak köszönhetően vértisztító hatású.
  • človekoljub samostalnik
    (kdor ima rad ljudi) ▸ emberbarát, filantróp
  • črnoborzijanec samostalnik
    lahko izraža negativen odnos (kdor nezakonito trguje s čim) ▸ feketéző, üzér, zugárus
    Črnoborzijanci namreč vedo, da imajo novopečeni ruski bogataši polne žepe dolarjev in evrov, zato je najnižja cena 800 evrov za najslabši sedež tekme ruske reprezentance. ▸ A feketézők tudják, hogy az újgazdag oroszok zsebe tele van dollárral és euróval, ezért 800 euró a legalacsonyabb ár a legrosszabb helyért az orosz válogatott egy meccsére.
  • dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

    dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
    dáti, dajáti naprej to pass on
    ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
    dana veličina a given magnitude
    če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
    v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
    dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
    dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
    dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
    daj mu, kar je njegovega! give him his due!
    ti bom že dal! I'll give it you!
    daj to na mizo! put it on the table!
    daj bog! God grant!
    ne daj bog! God forbid!
    kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
    to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
    dal sem mu roko I shook hands with him
    moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
    po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
    nič se ne da napraviti there is nothing to be done
    dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
    dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
    dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
    mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
    malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
    on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
    dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
    dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
    kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
    dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
    to mi daje misliti! that makes me wonder!
    na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
    dal sem si mnogo truda I took great pains
    dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
    ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
    ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
    (to) se ne da zanikati there's no denying (it)
    dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
    dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
    dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
    dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dáti dar

    ne da se mi brati no tengo ganas de leer
    dati obračun o dar cuenta de
    dati piti komu dar de beber a alg
    dati povod za dar motivo (ali pie) para
    dati prav komu dar la razón a alg
    dati si truda za esforzarse por
    dati razumeti dar a entender
    mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
    dati si delati obleko hacerse un vestido
    kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
    v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias
  • davkoplačevalec samostalnik
    pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózó
    denar davkoplačevalcev ▸ adófizetők pénze
    oškodovanje davkoplačevalcev ▸ adófizetők megkárosítása
    obremenitev davkoplačevalcev ▸ adózók terhelése
    pošteni davkoplačevalci ▸ tisztességes adófizetők
    premoženje davkoplačevalcev ▸ adófizetők vagyona
    zaščita davkoplačevalcev ▸ adófizetők védelme
    Zapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
    Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.
  • délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

    težko délati to toil, to labour
    délati za koga to work for someone
    kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
    délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
    nimam kaj délati I have no work to do
    délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
    delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
    délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
    on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
    prekomerno délati to overwork someone
    délati napake to make mistakes
    délati krivico komu to do wrong to someone
    délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
    on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
    dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
    površno délati to botch, to bungle
    délati kot mravlja a to be busy as a bee
    délati sitnosti to cause trouble
    délati težave to make difficulties
    stroj dela the machine is working (ali running)
    stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
    trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
    pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
    dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
    délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
    dela se bolnega he pretends to be ill
    dela se neumnega he plays the fool
    dela se gluhega he pretends he is deaf
    délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
    dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
    delal sem se jeznega I pretended to be angry
    delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
    kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • desét numer. (tudi inv.)

    1. dieci:
    (v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
    ura je deset sono le dieci
    (v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
    knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
    šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

    2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
    deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
    lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
    igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento
  • deskar samostalnik
    1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkás
    obetaven deskar ▸ ígéretes hódeszkás
    izkušen deskar ▸ gyakorlott snowboardos, tapasztalt hódeszkás
    tekme deskarjev ▸ snowboardosok versenye
    profesionalni deskar ▸ profi hódeszkás
    svetovno prvenstvo deskarjev ▸ snowboard-világkupa
    Prejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
    Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
    Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

    2. (po vodi) ▸ szörfös
    strasten deskar ▸ szenvedélyes szörfös
    kalifornijski deskar ▸ kaliforniai szörfös
    Veter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta.kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
    Sopomenke: surfer, surfar
    Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

    3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölő
    spletni deskarji ▸ online szörfölők
    deskarji po internetu ▸ interneten szörfölők
    Sopomenke: surfer, surfar
  • diplomant samostalnik
    (kdor zaključi študij) ▸ diplomás, végzett hallgató
    diplomant strojništva ▸ diplomás gépészmérnök, okleveles gépészmérnök
    podiplomski diplomant ▸ mesterképzésen végzett hallgató
    diplomant medicinske fakultete ▸ orvosi egyetem végzett hallgatója
    diplomant Univerze v Ljubljani ▸ Ljubljanai Egyetem végzett hallgatója
    diplomant prve stopnje ▸ alapképzésen végzett hallgató
  • dnevni migrant stalna zveza
    (kdor se drugam vozi na delo) ▸ napi ingázó
  • dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
    davek na dobiček die Gewinnsteuer
    dvig dobička die Gewinnentnahme
    ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
    delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
    imeti dobiček Gewinn machen
    imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
    obetati dobiček gewinnträchtig sein
    prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
    kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
    hlepenje po dobičku die Profitgier
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi