Franja

bél blanc

ob, pri belem dnevu au grand jour
sredi belega dne en plein jour, en plein midi
beli premog houille ženski spol blanche
bele lise na zemljevidu des blancs sur la carte (géographique)
bela garda garde ženski spol blanche
bela kava café moški spol au lait
bel kot kreda, zid blanc comme un linge
bel kot mleko, sneg blanc comme neige, comme (du) lait

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

bíti (sem) ser; estar

ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día

brêz without

brez- un-, -less; devoid of; destitute of
brêz mene without me
brêz njegove vednosti without his knowing it
brêz odlašanja without delay
brêz škode za without prejudice to
brêz nadaljnjega without hesitation, without more ado
brêz dvoma doubtless, no doubt, without doubt, undoubtedly
brêz dela, brêz zaposlitve out of work, unemployed
brêz doma homeless
brêz prijateljev friendless
brêz denarja, brez pare penniless
brêz upanja hopeless
brêz vrednosti worthless
brêz zdrave pameti devoid of common sense
brêz razumevanja devoid of understanding
brêz sape out of breath, breathless
brêz prestanka ceaseless, unending
brêz otrok childless
brêz šale joking apart
kava brêz sladkorja coffee without sugar
biti brêz česa to be lacking (ali wanting ali deficient) in something
moral bom (biti) brêz tega I shall have to go without it (ali to do without it)
bili smo brêz denarja we were penniless ali pogovorno hard up
brêz njega bi jaz bil izgubljen but for him I should have been lost
ni rože brêz trna there is no rose without a thorn

cikórija botanika chicorée ženski spol

kava s cikorijo café moški spol à la chicorée

čaj samostalnik
1. (pijača; posušena zelišča) ▸ teaPovezane iztočnice: pravi čaj, ruski čaj, zeleni čaj, črni čaj, pljučni čaj, indijski čaj

2. (rastlina) ▸ teacserje
3. (dogodek) ▸ teaKot je bila tradicija, so na popoldanski čaj povabili bližnje sosede. ▸ A hagyomány szerint a délutáni teára meghívták a közeli szomszédokat.
Sopomenke: kava

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

čŕn negro

črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

eksprés (vlak) (treno m) expreso m

kava ekspres (café m) exprés m

eksprésen express

eksprésni bar, bife espresso bar
eksprésno blago express goods pl
eksprésna dostava express delivery
eksprésna kava espresso coffee
eksprésni lonec pressure cooker
eksprésni paket express package (parcel)
eksprésno pismo VB express letter
eksprésni vlak express train, express
poslati eksprésno to express
pristojbina za eksprésno pošiljko express fee, expressage

eksprésen (-sna -o) adj. espresso, celere, rapido; ekst. espresso, fatto sul momento:
ekspresna čistilnica lavaggio rapido
ekspresna kava (caffè) espresso
žel. ekspresni vlak (treno) espresso
pošta ekspresna pošiljka (plico) espresso
pošta ekspresna znamka (francobollo) espresso
gost. ekspresni aparat macchina da caffè
gost. ekspresni bar bar, caffè
gozd. ekspresni gozdovi boschi a crescita rapida
gosp. ekspresni lonec pentola a pressione

filtriran (-a, -o) filtriert, gefiltert
filtrirana kava der Filterkaffee

instant (-,-) instant, Instant- (kava- der Instantkaffee); (pripravljen) tassenfertig, tellerfertig

instánt (-a) adj. inv. gastr. istantaneo, espresso:
instant kava caffè istantaneo
instant polenta polenta istantanea

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

ječmenov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ árpaPovezane iztočnice: ječmenova kava, ječmenova trava

2. (o plodu) ▸ árpa
3. (o rastlini) ▸ árpa

ječménov barley (-)

ječménov obarek barley water
ječménov slad barley sugar
ječménovo zrno barleycorn
ječménov kruh barley bread
ječménova kava roasted barley
ječménova kaša barley groats pl