Franja

Helm, der, (-/e/s, -e) čelada, šlem; auf Schornsteinen: kapa; bei Schiffen: rudo

ìšćil m (t. iškil, ar.) dial.
1. kakšen predmet, kapa, nogavica ali podobno, pod katerim je v družabni igri skrit prstan: ne diraj kapu, to je moj išćil ne dotikaj se kape, pod njo je skrit (tudi skriti) prstan
2. skriti prstan
3. želja, namen: kako je došla meni u pohode, pa joj išćil kolo poigrati; išćil mu ja njegov ne begenišem ne maram tega, kar on hoče, želi

kȁpica ž
1. kapica
2. kapa: na vrhu Triglava ostala je bijela kapica snijega; krigla piva s -om pjene
3. kapica: -e na cipelama
4. anat. kapica, prepucij
5. zool. mn. pokrovače, Pectinidae

Kappe, die, (-, -n) kapa, čepica; Technik pokrov, kapa; beim Schuh: kapica, opetnik; beim Strumpf: okrepljeni deli; beim Fallschirm: kupola; Baukunst, Architektur kapa; auf seine eigene Kappe nehmen vzeti nase

Käppi, das, (-s, -s) (vojaška) kapa, čepica

manto moški spol plašč (s kapuco in brez rokavov), pelerina, ogrinjalo; mantilja, kapa; zagrinjalo; pretveza

motika samostalnik
(vrtno orodje) ▸ kapaPovezane iztočnice: holandska motika, vlečna motika

Mütze, die, (-, -n) čepica, kapa (tudi figurativ); am Berg: kapa; bei Weinreben: mačica; nach der Mütze sein biti všeč; eins auf die Mütze geben dati eno po buči; einen unter der Mütze haben imeti ga pod kapo

oglávnica ž
1. kukuljica, kapuljača, kapuca
2. kapa, pokrivalo za glavu: oglavnica medicinskih sester
3. skalp

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

şápcă şépci f kapa, čepica

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

toque [tɔk] féminin baret, biret; kapa, čepica

toque de fourrure krznena kučma

vela f

1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

2. ekst. jadro; jadrnica

3. šport jadralstvo (vodni šport)

4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico

кепи n (neskl.) čepica, kapa

кепка f čepica, kapa

фуражка f kapa, čepica (s ščitom)

шапка f kapa
меховая шапка kučma
шапка-невидимка čepica nevidnica (v pravljicah)
дать по шапке udariti; spoditi koga
получить по шапке dobiti jih po glavi
ломать шапку перед кем prilizovati se komu

ша́пка -и ж., kápa |krznéna, pletêna| -e ž.

albogalērus -ī, m (albus in galērus) bela kapa, ki jo je nosil flamen Dialis: P. F.