Franja

izrástek excrecencia f ; anat apéndice m

kostni izrastek apófisis f

kalus moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika, medicina der Kallus
medicina kostni kalus die Knochenschwiele

káries medicina carie ženski spol

kostni karies ostéite ženski spol
zobni karies carie dentaire

káries (-a) m med. carie:
kostni, zobni karies carie ossea, dentaria

káries med caries f

kostni (zobni) karies caries ósea (dental)

klej moški spol (-a …) der Kleister, der Leim, Tischlerleim (v ploščicah Tafelleim, kostni Knochenleim, kožni Hautleim, milni Seifenleim)
namazati s klejem verkleistern, einkleistern
kotliček s klejem der Leimkessel

kléj colle ženski spol (forte)

prevleči, namazati s klejem coller, enduire de colle; encoller
kostni klej gélatine ženski spol, ostéocolle ženski spol
mizarski klej colle forte
ptičji klej glu ženski spol
ribji klej colle de poisson, ichtyocolle ženski spol, carlock moški spol
škrobov klej colle d'amidon

kléj (-a) m colla; collante:
premazati s klejem spalmare con la colla
zlepiti s klejem incollare
čevljarski, mizarski klej colla da calzolaio, da falegname
kostni, kožni klej colla di ossa, di pelle
rastlinski, živalski klej colla vegetale, animale
hladni klej colla fredda
kazeinski klej colla alla caseina

kléj cola f

prevleči, namazati s klejem encolar
kostni klej cola de huesos
mizarski klej cola (de carpintero)
ptičji klej liga f
loviti s ptičjim klejem cazar con liga

kôsten bony; medicina osseous

kôstna gniloba caries
kôstno oglje bone black
kôstno lepilo bone glue
kôstni mozeg bone marrow
kôstna moka bone meal
kôstno olje bone oil
kôstni drobec splinter of a bone
kôstno vnetje osteitis
kôstni zlom fracture

kôsten d'os, en os, osseux

kostna gniloba carie ženski spol des os
kostna jetika tuberculose ženski spol osseuse
kostni mozeg moelle osseuse (ali des os)
kostna poškodba lésion osseuse

kôsten (-tna -o) adj. di osso, delle ossa, osseo:
med. kostni zlom frattura ossea
kostna zgradba struttura ossea
med. kostni rak cancro osseo
med. kostna tuberkuloza tubercolosi ossea
petr. kostna breča breccia ossifera
biol. kostna medceličnina sostanza ossea intercellulare
agr. kostna moka farina d'ossa
anat. kostni mozeg midollo osseo
kostna grčica tubercolo
med., pog. kostna zdebelina soprosso
med. kostna bolezen osteopatia
kostni tumor osteosarcoma

kôsten óseo

kostni mozeg (gniloba, jetika, poškodba, zlom) médula f (caries f, tuberculosis f, lesión f, fractura f) ósea

kòštan -a -o, dol. kòštanī -ā -ō, koštànī -ā -ō
1. koščen: -o dugme
2. kostnat: -e pesnice kostnate pesti
3. kôsten: -a srž kostrci mozeg, stržen; -i sistem čovjeka; -a mast = -o ulje kostna mast; -a moždina gl. koštana srž; -i pepeo kostni pepel; -i porculan, porcelan; -i ugljen kostno oglje; -o brašno kostna moka

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

maščobn|i [ô] (-a, -o) Fett- (kostni mozeg das Fettmark, blazinica das Fettpolster, kemija čimža die Fettbeize, medicina embolija die Fettembolie, kislina die kemija Fettsäure, milo die Fettseife, strojenje die Ölgerberei die Fettgerbung)

midollo m (f pl. -la)

1. anat. mozeg:
midollo allungato podaljšani hrbtni mozeg
midollo osseo kostni mozeg
midollo spinale hrbtni mozeg
bagnarsi fino al midollo pren. zmočiti se do kože
penetrare nel midollo, nelle midolla prodreti stvari do dna

2. bot. stržen

3. jedro

4. pren. srž

moelle [mwal] féminin mozeg; figuré bistveni (sestavni) del; jedro

moelle épinière, vertébrale hrbtni mozeg, hrbtenjača
moelle osseuse kostni mozeg
jusqu'à la moelle do mozga, skoz in skoz
sucer quelqu'un jusqu'à la moelle des os, tirer toute la moelle de quelqu'un izsesati koga do zadnje kaplje krvi, popolnoma ga izmozgati
être vidé jusqu'à la moelle (familier) biti popolnoma izčrpan od utrujenosti

moz|eg [ó] moški spol (-ga …) anatomija das Mark (hrbtni Rückenmark, kostni Beinmark, Knochenmark, rumeni kostni Fettmark); figurativno (pamet) die Grütze
brez mozga marklos
ki gre do mozga markdurchdringend
➞ → hrbtni mozeg, kostni mozeg

mózeg moelle ženski spol (tudi figurativno) ; substance ženski spol médullaire

do mozga jusqu'à la moelle des os, jusqu'aux os, entièrement, complétement
hrbtni mozeg (anatomija) moelle épinière
kostni mozeg moelle osseuse (ali des os)