Franja

Zadetki iskanja

  • nevólja reluctance, reluctancy; unwillingness; disgust

    z nevóljo unwillingly
    z nevóljo privoliti to give (a) reluctant consent
    z nevóljo kaj napraviti to show reluctance to do something, to be loath (ali loth) to do something
    ne (po)kazati nevólje (= molče požreti) to make the best of a bad job, to grin and bear it
  • obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

    bled obraz visage pâle
    človeški obraz visage humain
    naravnost v obraz en pleine figure
    nedolžen obraz air moški spol innocent
    zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
    žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
    gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
    imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
    imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
    kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
    napraviti dolg obraz avoir la mine longue
    napraviti strog obraz montrer un visage sévère
    pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
    pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
    pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
    poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
    smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
    vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
    zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
    zreti smrti v obraz regarder la mort en face
    kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
    pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
    to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • osúplost ahurissement moški spol , ébahissement moški spol , abasourdissement moški spol , surprise ženski spol , stupéfaction ženski spol , stupeur ženski spol , épatement moški spol , cffarement moški spol , étonnement moški spol , consternation ženski spol

    onemel je od osupnosti ob sporočilu te slabe novice il est resté muet de stupeur (ali de consternation) à l'annonce de cette mauvaise nouvelle
    njegovo (njeno) osuplost je bilo mol razbrati z obraza son ébahissement (ali sa surprise, sa stupéfaction) se lisait sur son visage
    ne kazati osupnosti ne pas manifester d'étonnement (ali de surprise)
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • prezír(anje) mépris moški spol , dédain moški spol , mésestime ženski spol

    preziranja vreden dédaignable, méprisable
    javno kazati svoj prezir(anje) do afficher son mépris pour
    s prezirom do smrti au mépris de la mort
    žaljiv prezir(anje) mépris insultant
  • prst1 moški spol (-a …) na roki: der Finger
    debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
    … prsta Finger-
    (konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
    prst Božji der Finger Gottes
    ščitnik za prst die Fingerkappe
    niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
    izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
    oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
    pritisk s prstom der Fingerdruck
    kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
    ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
    pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
    figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
    figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
    če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
    prsti množina Finger množina
    računanje s prsti das Fingerrechnen
    tleskanje s prsti das Fingerschnippen
    imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
    imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
    oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
    opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
    pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
    prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
    prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
    dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
    dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
    imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
    usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
    drža prstov die Fingerhaltung
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
    skodelica za umivanje prstov die Fingerschale
  • rêbro (-a) n

    1. anat. costola, costa:
    tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
    dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

    2. gastr. costoletta

    3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
    krilno rebro centina alare

    4. tekst.
    rebra žameta le coste del velluto

    5. (podolgovat člen) costola:
    rebra radiatorja le costole del radiatore
    listna rebra le costole della foglia

    6. nareč. costa, pendio, declivio

    7. arhit. costolone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kazati rebra mostrare le costole
    pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
    pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
    bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
    strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
    anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti
  • samozavésten (-tna -o) adj.

    1. cosciente del proprio valore, sicuro di sé, disinvolto, baldanzoso, franco:
    samozavestna drža piglio franco
    biti samozavesten andar franco, avere dell'aplomb
    kazati se samozavestnega mostrarsi sicuro del fatto proprio

    2. presuntuoso
  • spáka (-e) f

    1. viso stravolto, smorfia:
    kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
    natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

    2. pren. mostro

    3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
    staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • vnéma zeal; eagerness; fervour, fervency; ardour; zealousness

    z vnémo zealously
    poln vnéme full of zeal
    prevelika vnéma excessive zeal
    njegova vnéma za učenje his eagerness for learning
    (po)kazati izredno, pretirano vnémo to make a great show of zeal
    delati z vnémo to work enthusiastically, arhaično to labour zealously
    (po)kazati vnémo za svoje delo to show enthusiasm for one's work
    goreti od vnéme to burn with zeal
    z vso vnémo se lotiti (česa) to put one's back into (something)
    zmanjšati komu vnémo to dampen someone's ardour
  • zanímanje intérêt moški spol

    z zanimanjem avec intérêt
    brez zanimanja sans intérêt, (brezbrižen) indifférent
    imeti zanimanje za kaj s'intéresser à quelque chose
    kazati zanimanje za porter de l'intérêt à quelque chose, prendre intérêt à quelque chose
    vzbujati zanimanje exciter (ali éveiller) l'intérêt
  • zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
    hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
    vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
    dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse
  • zanímanje interés m

    z zanimanjem con interés
    brez zanimanja sin interés, (brezbrižen) indiferente
    kazati zanimanje za mostrar interés por
    imeti zanimanje za tener interés, interesarse en
    zbuditi (naleteti na) suscitar (ali despertar) interés
  • znák (-a) m

    1. segno, segnale, contrassegno; carattere; insegna; distintivo:
    grafični, pisni znaki segni grafici, scritti
    znak društva, organizacije distintivo della società, dell'organizzazione
    prometni znaki segnali stradali
    krona, žezlo in drugi vladarski znaki la corona, lo scettro e le altre insegne del sovrano

    2. segnale, segno, cenno:
    dati znak z glavo fare un cenno, un segno con la testa
    svetlobni, zvočni znaki segnali luminosi, acustici

    3. segno; sintomo:
    kazati znake napetosti, živčnosti mostrare segni di tensione, nervosismo
    vidni znaki staranja segni evidenti di senescenza
    bolezenski znaki sintomi di malattia
    nadaljevati stavko v znak protesta continuare lo sciopero in segno di protesta

    4. tratto, carattere:
    bistveni znaki kakega pojma i tratti essenziali di un concetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. blagovni znak marchio di fabbrica
    zal. bralni znak segnalibro
    lingv. črkovni znak carattere, lettera
    diakritični znak segno diacritico
    pošta klicni znak segnale di chiamata
    muz. prestavni znak accidente
    biol. spolni znaki caratteri sessuali
    primarni spolni znaki organi genitali
    tisk. tiskarski znaki segni tipografici
    tiskarjev znak contrassegno del tipografo
    num. vodni znak filigrana
    trg. znak kakovosti marchio di qualità
    mat. znak plus, minus segno più, meno
    avt. znak stop segnale, cartello stop
    trikotni prometni znak triangolo
    trg. znak za kvalitetno volno marchio (di qualità) della lana
    astr. zodiakalni znak segno zodiacale
  • znak življenja moški spol das Lebenszeichen, die Lebensäußerung
    brez znakov življenja leblos
    ne dajati/kazati znakov življenja kein Lebenszeichen von sich geben
  • zob1 [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
    figurativno zob časa der Zahn der Zeit
    zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
    (konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
    umetni zobje množina der Zahnersatz
    dobivanje zob (denticija) das Zahnen
    … zoba/zob Zahn-
    (izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
    dobivati zobe zahnen
    izpuliti zob einen Zahn ziehen
    kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
    polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
    stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
    zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
    zob me boli ich habe Zahnschmerzen
    klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
    kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
    brez zob zahnlos
    do zob bis an die Zähne
    do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
    med zobmi zwischen den Zähnen
    vrzel med zobmi die Zahnlücke
    figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
    vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
    imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
    skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
    z zobmi mit den Zähnen
    braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
    držati jezik za zobmi den Mund halten
    odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
    s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
    šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
    s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
    šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
    škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
    zagrabiti z zobmi zubeißen
    za zobe für die Zähne
    krema za zobe die Zahncreme
    prašek za zobe das Zahnpulver
    krtačka za zobe die Zahnbürste
    zlato za zobe das Zahngold
  • zób diente m

    zob časa los estragos del tiempo
    zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
    gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
    do zob oborožen armado hasta los dientes
    puljenje zoba extracción f dental
    jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
    zobjé me bolé me duelen los dientes
    dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
    imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
    izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
    zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
    zob si izbiti romperse un diente
    ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
    šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
    škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
    stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)
  • zrcal|o1 srednji spol (-a …) der Spiegel (konkavno Konkavspiegel, Hohlspiegel, konveksno Konvexspiegel, Wölbspiegel, panoramsko Panoramaspiegel, parabolno Parabolspiegel, povečevalno Vergrößerungsspiegel, ravno Planspiegel)
    medicina čelno zrcalo Stirnspiegel
    očesno zrcalo Augenspiegel
    osvetljevalno zrcalo Beleuchtungsspiegel
    ušesno zrcalo Ohrenspiegel
    tehnika glavno zrcalo Hauptspiegel
    pomožno zrcalo Hilfsspiegel
    vzvratno zrcalo Rückblickspiegel
    krmno zrcalo pomorstvo Heckspiegel
    bleščati se kot zrcalo spiegeln, spiegelblank sein
    čist kot zrcalo spiegelblank
    kazati zrcalo figurativno (jemandem) den Spiegel vorhalten
    ki se sveti kot zrcalo spiegelig
    medicina pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung