Franja

guivre [givrə] féminin kača (v grbu)

gúja ž
1. kača: egipatska guja; crnovrata guja; ljutica guja strupenjača
2. ekspr. hudobnež, hudobnica, zahrbtnež, zahrbtnica, kača: hraniti -u na prsima, u njedrima, u nedrima; ujede ga guja pičila ga je kača; sikće kao guja

hydrus, lat. obl. poleg gr. hydros -ī, m (gr. ὕδρος prim. hydra)

1. (po)vodna kača: Plin., M., Amm.; pesn. sinekdoha kača sploh: satis dentibus hydri V., attoniti squamis adstantibus hydri V., graviter spirentibus hydris V., calcato inmitior hydro O., Cadmeus, Echionius h. Val. Fl.; pogosto kače kot atribut v laseh Meduze in Furij: Cl., tot Erinys sibilat hydris V., Gorgoneum turpes crinem mutavit in hydros O., defendunt caput protenti crinibus hydri Lucan., Tisiphone … nigris amplectitur hydris; od tod: caderent omnes a crinibus hydri Iuv. = prešel bi mu ves pesniški ogenj.

2. meton.
a) kačji strup: hydro imbutae sagittae Sil.
b) napeti trebuh nosečnic: Ven.
c) neko pecivo: Plin. Val.

krása ž zastar. kača

krìlatica ž
1. krilata žival, ptica, konj, kača
2. krilatica, krilata beseda
3. v ljudski pesmi pridevek junaku Relji iz Pazara: Relja Krilatica
4. ekspr. letalo, avion: zurili su u nebo, ispod koga su šestarile -e ličeći na tamne ptice

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

Natter, die, (-, -n) Tierkunde gož; figurativ kača, wie von einer Natter gebissen kot bi ga kača pičila; eine Natter am Busen nähren rediti kačo na prsih

nepomènica ž
1. kača
2. ekspr. nekaj, kar z imenom ni dobro imenovati (npr. bolezen)

nespomènica ž ekspr. sovražno bitje, ki ga ni dobro po imenu klicati, kača, čarovnica

òkamenica ž dial. evfem. kača

ophidian [oufídiən]

1. pridevnik
kačji

2. samostalnik
kača

pòganica ž
1. nečistnica
2. čarovnica
3. kača
4. bot. navadna regačica

pokućàrica ž
1. ženska, ki opravlja hišna in prihišna dela in redko odhaja zdoma
2. ekspr. kača, ki se drži hiše in lovi miši

reptile [rɛptil] adjectif plazeč se; figuré klečeplazen; masculin plazilec; kača; figuré klečeplazec; pluriel plazilci

âmes féminin pluriel reptiles klečeprazne duše
animaux masculin pluriel reptiles plazilci

şárpe şérpi f kača
□ şarpe cu clopoţei klopotača

Schlange, die, (-, -n) Tierkunde kača; Astronomie Kača; (Menschenschlange) vrsta, Schlange stehen stati v vrsti, čakati v vrsti; eine Schlange am Busen nähren figurativ gojiti kačo na prsih

scytala -ae, f ali scytalē -es, f (tuj. σκυτάλη; prim. scutula II.)

1. valj(ec), valjček, palica, drogec, drožič, poseb. palica (čisto lat. clāva), okrog katere so ovijali trak ali jermen in ga povprek v tekočih vrsticah popisovali tako, da je odvito poslano besedilo mogel brati le tisti, ki je imel popolnoma enako debelo palico, na katero je trak ali jermen navil; od tod pisanje na ovitek, tajno pisanje (besedilo), pis(me)no tajno povelje: GELL., AUS.; pri N. (Pausanias 3, 4) pišejo novejši izdajatelji cum clava nam. prejšnjega cum scytala.

2. valjasta (povsod enako debela) kača: LUCAN., COL., scytale et angues PLIN.

sērpe f

1. zool. kača:
a serpe vijugasto, spiralno
serpe d'acqua (natrice) belouška (Natrix natrix)
serpe nasuto (driofide) zelena bičevnica, zeleni drvolaz (Dryophis mycterizans)
scaldare una serpe in seno pren. greti gada na prsih

2. pren. kača, zahrbtnež

serpent [sə́:pent] samostalnik
(velika, strupena) kača
figurativno podla, izdajalska oseba, "gad, ki ga redimo na prsih"
glasba serpent (pihalo)
astronomija Kača (ozvezdje)

the old Serpent satan, zlodej

serpent [sɛrpɑ̃] masculin kača (tudi figuré)
(nekoč)

serpent (pihalo)
serpent aveugle, de ver slepec (zoologie)
serpent à coilier, d'eau belouška
serpent à lunettes, de mer, à sonnettes naočarka, morska kača, klopotača
peau féminin de serpent kačja koža
serpent fabuleux bajeslovna kača
serpents pluriel venimeux, non venimeux strupene, nestrupene kače
serpent à plumes krilata kača
serpent caché sous les fleurs (figuré) skrita nevarnost
une prudence de serpent kačja, skrajna previdnost
c'est une langue de serpent ta človek, ta oseba ima strupen jezik
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, izkazovati dobrote nehvaležnežu, ki se obrne proti svojemu dobrotniku