sulcus2 -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)
1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.
2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.
Zadetki iskanja
- vallicula -ae, f (demin. vallis) dolinica: vallis deminutivum valicula facit P. F.; metaf. jamica, žlebiček, vdolbinica, uglobinica: in parietibus eius quasi valliculas pallore sive rubore deformes Vulg. — Soobl. vallēcula (vallēs): Serv.
- впадина f vdrtina, votlina, jamica;
глазная в. očesna votlina - лунка f (okrogla) jamica
- луночка f luknjica, jamica
- ямка, ямочка f jamica
- я́мка -и ж., jámica -e ž.
- я́мочка -и ж., jámica -e ž.
- álveo moški spol rečno korito, struga; votlina; zobna jamica
- alvéole [alveɔl] féminin, (masculin) celica, voskova stanica; zobna jamica (v čeljusti); odprtina; militaire vkopano mesto za top
- čȁšica ž
1. kozarček: čašica rakije
2. anat. pogačica, patella: čašica u koljenu
3. cvetna čaša
4. jamica na plečih, čašica - dimple1 [dímpl] samostalnik
lična jamica; drobni valovi - Drosselgrube, die, jamica na vratu (pogovorni izraz)
- Gelenkgrube, die, sklepna jamica
- gena -ae, f večinoma v pl. (iz *genva; prim. skr. hánu-ḥ = gr. γένῡς čeljust, lice γνάϑος čeljust, lice, gr. γένειον počeljustna brada, lat. genu-inus2)
1. lice: libellos ita iecisse in faciem eius, ut genam non leviter perstrinxerit SUET.; v pl.: genae deinde ab inferiore parte (oculos) tutantur CI., lacrimae peredere humore exsangues genas POËTA AP. CI., lacrimis salsis umectent ora genasque LUCR., manat rara meas lacrima per genas H., erubuere genae totoque recanduit ore O., siccare genas O. „oči“ si brisati.
2. sinekdoha:
a) čeljust, skranja: nunc primum opacat flore lanugo genas PAC. AP. P. F., tum mihi prima genas vestibat flore iuventa V., pilosae genae CI., vincet ubi erasas barba pudenda genas PR., genarum crassitudines Q., nihil ausus ultra leves genas Q., gena inferior, superior PLIN.
b) očesna jamica, óčnica (očníca): expilatque genis oculos O.
c) veja = veka: imprimitque genae genam ENN., pandite genas ENN. FR., ferro rescinduntur genae COL., oculis rigentibus et genis stantibus PLIN.
č) oči: et patiar fossis lumen abire genis O., cornicum immeritas eruit ungue genas PR. oči nedolžnih vran. - grèblja ž
1. utrta steza: hodati uzanom -om, jedno za drugim, između žbunova žuke
2. jamica za sajenje krompirja itd. - katálac -lca m dial. jamica pod jabolkom na vratu
- Kinngrübchen, das, jamica na bradi
- Kniekehle, die, kolenska jamica, kolenski zgib
- kotàlac kotàlca in kòtaoca m jamica pod jabolkom