Franja

morning [mɔ́:niŋ] samostalnik
jutro, dopoldan
figurativno jutro, začetek, svitanje

in the morning zjutraj
this morning danes zjutraj
tomorrow morning jutri zjutraj
yesterday morning včeraj zjutraj
the morning after drugo jutro
sleng the morning after the night before "maček"
poetično with (the) morning proti jutru

morningtide [mɔ́:niŋtaid] samostalnik
poetično jutro

morrow [mɔ́rou] samostalnik
arhaično jutro

the morrow jutri, naslednji dan
on the morrow naslednjega dne
the morrow of naslednji dan, čas takoj po

orál m ral, ralo, jutro (1600 kvadratnih hvati ili 5754 m²): oral gozda

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

pòjutārje s
1. jutro: pojutarje je hladno, bez sunca
2. prvi dan po krstni slavi

sàbah m, sàbāh -áha m (t. sabah, ar.) jutro, jutranja zarja: te je noći pod pendžerom bio, do -a nije odlazio

yoke¹ [jóuk] samostalnik
jarem; volovska vprega
arhaično jutro (zemlje)
figurativno hlapčevstvo, sužnost, podvrženost; obveznost

yoke of oxen jarem volov, par volov
two yoke of oxen dva para volov
yoke of matrimony zakonski jarem
to bring under the yoke, to submit to a yoke podjarmiti, zasužnjiti
to come under the yoke priti pod jarem
to endure the yoke prenašati, nositi jarem
to pass under the yoke zgodovina iti, skloniti se pod jarmom (o premagancu)
to send under the yoke podjarmiti
to shake off the yoke otresti se jarma

морг m

1. mrtvašnica;

2. jutro (mera = okrog 0,5 ha)

ра́нок -нку ч., jútro -a s.

утро n jutro;
доброе утро, с добрым утром! dobro jutro!;
в восемь часов утра ob osmih zjutraj;
по утрам vsako jutro;
на утро zgodaj

acre [akrə] féminin jutro zemlje (52 arov)

allmorgendlich vsakojutranji; Adverb vsako jutro

amanecida ženski spol rano jutro

benalzato

A) inter. dobro jutro!

B) m dobro jutro:
dare il benalzato a qcn. komu voščiti dobro jutro

buongiorno, buōn giorno

A) inter. dober dan; dobro jutro

B) m invar. dober dan; dobro jutro:
dare il buongiorno zaželeti dober dan, dobro jutro

cock-crow(ing) [kɔ́kkrɔ:(iŋ)] samostalnik
kikirikanje, petelinje petje; zora, svitanje, zgodnje jutro

Frühlingsmorgen, der, pomladno jutro

good-morning [pri prihodu: gudmɔ́:niŋ, pri odhodu: gúdmɔ́:niŋ] medmet
dobro jutro

jútrovec -vca m
1. star. istočnjak, orijentalac
2. pristalica politike koju su predstavljale novine Jutro