-
hlasta|ti (-m) schnappen (po klobasi nach der Wurst, za zrakom nach Luft); (hlastno jesti/žreti) gierig essen/fressen; figurativno haschen nach, nachjagen
-
hraniti1 (-m) nahraniti (dati jesti, krmiti) füttern; (preživljati) ernähren
hranititi se (z) Nahrung aufnehmen, leben von, sich ernähren von/mit
narobe hranititi fehlernähren (se sich)
pretirano hranititi überfüttern
-
hraníti to nourish; to feed; to supply with food; (imeti na hrani, dajati hrano) to board, to keep; (vzdrževati) to support, to sustain, to maintain; (varčevati) to save, to spare, to economize on, to lay aside
preveč, predobro hraníti to overfeed
premalo, preslabo hraníti to underfeed
hraníti se to feed (z on), to eat, to live on, to partake of; (skupaj jesti) to mess (together)
kje se hranite? where do you take your meals?, where do you board?
hraníti se z delom svojih rok to have to work for his living
hraníti se s kruhom in vodo to feed on bread and water
-
im|eti3 [é] (-am) ne imeti: nimam z nedoločnikom haben zu (imam opraviti ich habe zu erledigen, imaš ubogati du hast zu gehorchen, nimaš kaj ukazovati du hast nichts zu befehlen; nimamo kaj jesti wir haben nichts zu essen)
im opraviti/opravka s kom/čim: zu tun haben (mit jemandem/etwas)
-
iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
-
izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
izrazite poteze obraza lineamenti marcati
izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana
-
jastog samostalnik1. Homarus gammarus (rak) ▸
európai homárlov na jastoge ▸ homárhalászat
Sopomenke: evropski jastog2. (jed) ▸
homárjesti jastoge ▸ homárt eszik
sveži jastogi ▸ friss homárok
kuhan jastog ▸ főtt homár
-
jedel [é] ➞ → jesti
-
jedilni pribor stalna zveza (za prehranjevanje) ▸
evőeszközsrebrn jedilni pribor ▸ ezüst evőeszköz
plastičen jedilni pribor ▸ műanyag evőeszköz
zlat jedilni pribor ▸ arany evőeszköz
uporaba jedilnega pribora ▸ evőeszköz-használat
kupiti jedilni pribor ▸ evőeszközt vásárol
jesti z jedilnim priborom ▸ evőeszközökkel eszik
Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.
-
juha samostalnik (jed) ▸
levespriliti juho ▸ levest hozzáönt
skuhati juho ▸ levest főz
jesti juho ▸ levest eszik
srebati juho ▸ levest szürcsöl
zelenjavna juha ▸ zöldségleves
kremna juha ▸ krémleves
mesna juha ▸ húsleves
fižolova juha ▸ bableves
juha z rezanci ▸ leves metélttel
zajemalka juhe ▸ kontrastivno zanimivo merőkanál
goveja juha ▸ marhahúsleves
gobova juha ▸ gombaleves
kokošja juha ▸ tyúkhúsleves
paradižnikova juha ▸ paradicsomleves
Povezane iztočnice: instant juha, juha iz kocke, juha iz vrečke, kisla juha, kostna juha, prežgana juha, ragu juha, zelenjavna juha, mlečna juha, čista juha -
kaviar samostalnik (jed) ▸
kaviárjesti kaviar ▸ kaviárt eszik
ruski kaviar ▸ orosz kaviár
rdeči kaviar ▸ vörös kaviár
pločevinka kaviarja ▸ egy doboz kaviár
žlička kaviarja ▸ egy kanál kaviár
postreči s kaviarjem ▸ kaviárt felszolgál
garnirati s kaviarjem ▸ kaviárral tálal
beluga kaviar ▸ belugakaviár
lososov kaviar ▸ lazackaviár
črni kaviar ▸ fekete kaviár
pridobivati kaviar ▸ kaviárt kinyer
Vse skupaj še garniramo z rdečim kaviarjem in ponudimo s kozarcem šampanjca. ▸ Az egészet vörös kaviárral tálalva és egy pohár pezsgővel kínáljuk.
-
kitajska samostalnik1. neformalno (restavracija) ▸
kínai [étterem]jesti v kitajski ▸ kínaiban eszik
iti v kitajsko ▸ kínaiba megy
Po dolgem času sem jedla v kitajski. ▸ Hosszú idő után a kínaiban ettem.
2. neformalno (hrana) ▸
kínai [étel]naročiti kitajsko ▸ kínait rendel
jesti kitajsko ▸ kínait eszik
Bi naročila kitajsko, pico ali kaj podobnega? ▸ Kínait, pizzát vagy valami hasonlót rendeljek?
-
kokóš (-i) f
1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
-
kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi
-
krùh bread
brez krùha breadless, (brez posla) unemployed
črn krùh brown (ali black) bread
domač krùh home-made (ali household) bread
bel krùh white bread
ječmenov krùh barley bread
koruzen krùh ZDA corn pone
ržen rye bread
svež krùh fresh (ali new) bread
star, suh krùh stale bread
(ne)kvašen krùh (un)leavened bread
vojaški krùh ration bread
pražen krùh toast
naš vsakdanji krùh our daily bread
hlebec, štruca krùha loaf of bread
kos, reženj krùha a piece, a slice of bread
ob krùhu in vodi on bread and water
krùh z maslom bread and butter
ostanki krùha left-over bread
pražilec za krùh toaster
košarica za krùh breadbasket
rezilni stroj za krùh bread slicer
skorja krùha a crust of bread
krùha in iger! bread and circuses!
boj za vsakdanji krùh the struggle for life
pomanjkanje krùha shortage (ali scarcity) of bread
deliti s kom krùh to break bread with someone
on ni vreden krùha, ki ga jé he is not worth his salt
ni imel skorje krùha he had not a crust of bread to eat
ostati brez krùha (figurativno) to be thrown out of work
pritrgovati si krùh od ust to stint oneself
odjesti komu krùh to take the bread out of someone's mouth
jesti tuj krùh (figurativno) to serve other people, to be dependent on other people
prišel je do krùha pogovorno he's got it made
peči krùh to bake bread
služiti si svoj krùh z... to get one's living by...
sam si mora služiti krùh he has to earn his own living
težko si služiti krùh to work hard for a living
kako si služi svoj krùh? (figurativno) how does he earn (ali make, win) his bread (ali his living)?
skregati se s svojim krùhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered on
stati v vrsti za krùh to stand in a bread-line
krùh je vzhajal the bread has risen
živeti ob krùhu in vodi to be put on bread and water
-
krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
-
krvavica samostalnik pogosto v množini (jed) ▸
véres hurkapečene krvavice ▸ sült véres hurka
prosene krvavice ▸ köleskásás véres hurka
ajdove krvavice ▸ hajdinás véres hurka
okusna krvavica ▸ ízletes véres hurka
krvavice z zeljem ▸ véres hurka káposztával
speči krvavice ▸ véres hurkát süt
jesti krvavice ▸ véres hurkát eszik
Pogostili nas bodo s pijačo, nato pa bodo pokazali, kako delajo krvavice in pečenice. ▸ Előbb megvendégelnek bennünket itallal, majd megmutatják, hogyan készítik a véres hurkát és a sült kolbászt.
-
kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
rediti kure allevare le galline, il pollame
jesti kuro mangiare un pollo
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
PREGOVORI:
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
-
lubenica samostalnik1. (plod) ▸
görögdinnyerezina lubenice ▸ görögdinnyeszelet
zrela lubenica ▸ érett görögdinnye
sladka lubenica ▸ édes görögdinnye
narezana lubenica ▸ szeletelt görögdinnye
jesti lubenico ▸ görögdinnyét eszik
meso lubenice ▸ görögdinnye húsa
Povezane iztočnice: kockasta lubenica2. Citrullus lanatus (rastlina) ▸
görögdinnyesadike lubenice ▸ görögdinnye-palánta
saditi lubenice ▸ görögdinnyét ültet
semena lubenice ▸ görögdinnyemagok
gojiti lubenice ▸ görögdinnyét termeszt
-
malicati glagol (jesti malico) ▸
uzsonnázik, tízóraizikmalicati v šoli ▸ iskolában uzsonnázik
malicati sendvič ▸ szendvicset uzsonnázik
V šoli malicata in tudi kosita, saj ne zaupata preveč dedkovim kuharskim poskusom. ▸ Az iskolában tízóraiznak és ebédelnek, mert nem túlságosan bíznak a nagypapa főzési kísérleteiben.