Franja

Zadetki iskanja

  • hlasta|ti (-m) schnappen (po klobasi nach der Wurst, za zrakom nach Luft); (hlastno jesti/žreti) gierig essen/fressen; figurativno haschen nach, nachjagen
  • hraniti1 (-m) nahraniti (dati jesti, krmiti) füttern; (preživljati) ernähren
    hranititi se (z) Nahrung aufnehmen, leben von, sich ernähren von/mit
    narobe hranititi fehlernähren (se sich)
    pretirano hranititi überfüttern
  • hraníti to nourish; to feed; to supply with food; (imeti na hrani, dajati hrano) to board, to keep; (vzdrževati) to support, to sustain, to maintain; (varčevati) to save, to spare, to economize on, to lay aside

    preveč, predobro hraníti to overfeed
    premalo, preslabo hraníti to underfeed
    hraníti se to feed (z on), to eat, to live on, to partake of; (skupaj jesti) to mess (together)
    kje se hranite? where do you take your meals?, where do you board?
    hraníti se z delom svojih rok to have to work for his living
    hraníti se s kruhom in vodo to feed on bread and water
  • im|eti3 [é] (-am) ne imeti: nimam z nedoločnikom haben zu (imam opraviti ich habe zu erledigen, imaš ubogati du hast zu gehorchen, nimaš kaj ukazovati du hast nichts zu befehlen; nimamo kaj jesti wir haben nichts zu essen)
    im opraviti/opravka s kom/čim: zu tun haben (mit jemandem/etwas)
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
    izrazite poteze obraza lineamenti marcati
    izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
    prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
    fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
    jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana
  • jastog samostalnik
    1. Homarus gammarus (rak) ▸ európai homár
    lov na jastoge ▸ homárhalászat
    Sopomenke: evropski jastog

    2. (jed) ▸ homár
    jesti jastoge ▸ homárt eszik
    sveži jastogi ▸ friss homárok
    kuhan jastog ▸ főtt homár
  • jedel [é] ➞ → jesti
  • jedilni pribor stalna zveza
    (za prehranjevanje) ▸ evőeszköz
    srebrn jedilni pribor ▸ ezüst evőeszköz
    plastičen jedilni pribor ▸ műanyag evőeszköz
    zlat jedilni pribor ▸ arany evőeszköz
    uporaba jedilnega pribora ▸ evőeszköz-használat
    kupiti jedilni pribor ▸ evőeszközt vásárol
    jesti z jedilnim priborom ▸ evőeszközökkel eszik
    Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.
  • juha samostalnik
    (jed) ▸ leves
    priliti juho ▸ levest hozzáönt
    skuhati juho ▸ levest főz
    jesti juho ▸ levest eszik
    srebati juho ▸ levest szürcsöl
    zelenjavna juha ▸ zöldségleves
    kremna juha ▸ krémleves
    mesna juha ▸ húsleves
    fižolova juha ▸ bableves
    juha z rezanci ▸ leves metélttel
    zajemalka juhekontrastivno zanimivo merőkanál
    goveja juha ▸ marhahúsleves
    gobova juha ▸ gombaleves
    kokošja juha ▸ tyúkhúsleves
    paradižnikova juha ▸ paradicsomleves
    Povezane iztočnice: instant juha, juha iz kocke, juha iz vrečke, kisla juha, kostna juha, prežgana juha, ragu juha, zelenjavna juha, mlečna juha, čista juha
  • kaviar samostalnik
    (jed) ▸ kaviár
    jesti kaviar ▸ kaviárt eszik
    ruski kaviar ▸ orosz kaviár
    rdeči kaviar ▸ vörös kaviár
    pločevinka kaviarja ▸ egy doboz kaviár
    žlička kaviarja ▸ egy kanál kaviár
    postreči s kaviarjem ▸ kaviárt felszolgál
    garnirati s kaviarjem ▸ kaviárral tálal
    beluga kaviar ▸ belugakaviár
    lososov kaviar ▸ lazackaviár
    črni kaviar ▸ fekete kaviár
    pridobivati kaviar ▸ kaviárt kinyer
    Vse skupaj še garniramo z rdečim kaviarjem in ponudimo s kozarcem šampanjca. ▸ Az egészet vörös kaviárral tálalva és egy pohár pezsgővel kínáljuk.
  • kitajska samostalnik
    1. neformalno (restavracija) ▸ kínai [étterem]
    jesti v kitajski ▸ kínaiban eszik
    iti v kitajsko ▸ kínaiba megy
    Po dolgem času sem jedla v kitajski. ▸ Hosszú idő után a kínaiban ettem.

    2. neformalno (hrana) ▸ kínai [étel]
    naročiti kitajsko ▸ kínait rendel
    jesti kitajsko ▸ kínait eszik
    Bi naročila kitajsko, pico ali kaj podobnega? ▸ Kínait, pizzát vagy valami hasonlót rendeljek?
  • kokóš (-i) f

    1. gallina; pollo:
    krmiti kokoši dare il becchime alle galline
    zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
    kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
    jesti kokoš mangiare carne di pollo
    domača kokoš gallina ruspante
    pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
    pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

    2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
    PREGOVORI:
    stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krùh bread

    brez krùha breadless, (brez posla) unemployed
    črn krùh brown (ali black) bread
    domač krùh home-made (ali household) bread
    bel krùh white bread
    ječmenov krùh barley bread
    koruzen krùh ZDA corn pone
    ržen rye bread
    svež krùh fresh (ali new) bread
    star, suh krùh stale bread
    (ne)kvašen krùh (un)leavened bread
    vojaški krùh ration bread
    pražen krùh toast
    naš vsakdanji krùh our daily bread
    hlebec, štruca krùha loaf of bread
    kos, reženj krùha a piece, a slice of bread
    ob krùhu in vodi on bread and water
    krùh z maslom bread and butter
    ostanki krùha left-over bread
    pražilec za krùh toaster
    košarica za krùh breadbasket
    rezilni stroj za krùh bread slicer
    skorja krùha a crust of bread
    krùha in iger! bread and circuses!
    boj za vsakdanji krùh the struggle for life
    pomanjkanje krùha shortage (ali scarcity) of bread
    deliti s kom krùh to break bread with someone
    on ni vreden krùha, ki ga jé he is not worth his salt
    ni imel skorje krùha he had not a crust of bread to eat
    ostati brez krùha (figurativno) to be thrown out of work
    pritrgovati si krùh od ust to stint oneself
    odjesti komu krùh to take the bread out of someone's mouth
    jesti tuj krùh (figurativno) to serve other people, to be dependent on other people
    prišel je do krùha pogovorno he's got it made
    peči krùh to bake bread
    služiti si svoj krùh z... to get one's living by...
    sam si mora služiti krùh he has to earn his own living
    težko si služiti krùh to work hard for a living
    kako si služi svoj krùh? (figurativno) how does he earn (ali make, win) his bread (ali his living)?
    skregati se s svojim krùhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered on
    stati v vrsti za krùh to stand in a bread-line
    krùh je vzhajal the bread has risen
    živeti ob krùhu in vodi to be put on bread and water
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krvavica samostalnik
    pogosto v množini (jed) ▸ véres hurka
    pečene krvavice ▸ sült véres hurka
    prosene krvavice ▸ köleskásás véres hurka
    ajdove krvavice ▸ hajdinás véres hurka
    okusna krvavica ▸ ízletes véres hurka
    krvavice z zeljem ▸ véres hurka káposztával
    speči krvavice ▸ véres hurkát süt
    jesti krvavice ▸ véres hurkát eszik
    Pogostili nas bodo s pijačo, nato pa bodo pokazali, kako delajo krvavice in pečenice. ▸ Előbb megvendégelnek bennünket itallal, majd megmutatják, hogyan készítik a véres hurkát és a sült kolbászt.
  • kúra1 (-e) f (kokoš) gallina:
    kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
    rediti kure allevare le galline, il pollame
    jesti kuro mangiare un pollo
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
  • lubenica samostalnik
    1. (plod) ▸ görögdinnye
    rezina lubenice ▸ görögdinnyeszelet
    zrela lubenica ▸ érett görögdinnye
    sladka lubenica ▸ édes görögdinnye
    narezana lubenica ▸ szeletelt görögdinnye
    jesti lubenico ▸ görögdinnyét eszik
    meso lubenice ▸ görögdinnye húsa
    Povezane iztočnice: kockasta lubenica

    2. Citrullus lanatus (rastlina) ▸ görögdinnye
    sadike lubenice ▸ görögdinnye-palánta
    saditi lubenice ▸ görögdinnyét ültet
    semena lubenice ▸ görögdinnyemagok
    gojiti lubenice ▸ görögdinnyét termeszt
  • malicati glagol
    (jesti malico) ▸ uzsonnázik, tízóraizik
    malicati v šoli ▸ iskolában uzsonnázik
    malicati sendvič ▸ szendvicset uzsonnázik
    V šoli malicata in tudi kosita, saj ne zaupata preveč dedkovim kuharskim poskusom. ▸ Az iskolában tízóraiznak és ebédelnek, mert nem túlságosan bíznak a nagypapa főzési kísérleteiben.